Jeste srečno ali nesrečno hrano?

Joga in ajurveda pripisujeta prehrani velik pomen. Temelj našega zdravja, tako telesnega kot tudi duševnega, je naša hrana, seveda povezana z načinom gibanja, dihanja in razmišljanja. Ajurvedski pregovor “S pravilno prehrano ne potrebujemo zdravil, a z nepravilno prehrano zdravila ne delujejo, kot bi morala,” kaže na povezanost uravnotežene prehrane s popolnim zdravjem.

Delovanje prehrane na posameznikov organizem je v ajurvedski tradiciji temeljito preučeno in znano že mnoga tisočletja. Tako obstajajo, čeprav se to sliši nenavadno, seznami ‘srečne’ in ‘žalostne’ hrane. Aminokisline v hrani naj bi namreč neposredno vplivale na živčni sistem, saj se pretvorijo v kemične snovi (nevropeptide), ki pomembno vplivajo ali na pozitivna ali negativna stanja našega razpoloženja.

• V kategorijo srečne hrane med drugim spadajo mleko, banane in zelena zelenjava, ki povzročajo porast ‘pozitivnih’ nevropeptidov (kot je dopamin).
• Sladka in mastna hrana je značilno žalostna hrana, ker spodbuja delovanje acetilholina, ki velja za negativni nevropeptid.

Sicer pa na psiho-fizično ravnotežje ne vpliva le izbor prehrane, ampak tudi kuhar in način kuhanja ter dobra prebava.

Prebavni ogenj

Vsakdo izmed nas ima drugačno prebavo in presnovo. V ajurvedski tradiciji kalorije, količina beljakovin, ogljikovih hidratov, rudnin in redkih elementov ne pomenijo veliko, kajti v ospredju so energijske (vibracijske) prvine hrane. Hrana, ki jo imamo pred seboj, ni samo snovna, ampak tudi energijska tvorba. V jogi in ajurvedi so prepričani, da ima hrana, ki se pripravi z ljubeznijo, blagodejnejši učinek od hrane bogate z vitamini, rudninami …, ki je pripravljena površno in v slabem ozračju. Velik poudarek dajejo pravilni prebavi in ravnotežju okusov.

Najbolj pomembno je uživanje v hrani, dober tek in dobra prebava, posebej slednja. V kolikor prebavni ogenj (agni) ne deluje pravilno, ostane hrana, ne glede na svojo kakovost, neprebavljena in njena hranilna vrednost neizkoriščena. Če je prebavni ogenj iz kakršnegakoli razloga zmanjšan, se v prebavnem sistemu začne nabirati tako imenovana ama. Ama ima nasprotne lastnosti kot agni. Je hladna in lepljiva. Nastane kot strupen proizvod nepopolne prebave in se zbira v tkivih ter povzroča najrazličnejše motnje. S tem se ustvarjajo pogoji za vse vrste bolezni. K ami sodijo sluzi, toksini, plini, maščobe, kisline in rudnine, katerih telo ni moglo niti porabiti niti izločiti. Vse to se v telesu nekje nabira in deluje uničujoče na najrazličnejše telesne in duševne procese.

Prebavni ogenj (agni) ima podobne lastnosti kot ogenj v naši peči. Za nastanek ognja so potrebni trije dejavniki: kurivo, kisik in nekaj, kar ga zaneti. V primeru, da kurivo ni primerno ali če ni dovolj kisika, prihaja do nepopolnega izgorevanja. To pomeni, da nastane v kurišču velika količina ostankov kurjenja v obliki neizgorelih ali polizgorelih snovi in plinov. Podobno se zgodi v našem telesu. Če hrana ni pravilna in če ni dovolj kisika, prihaja do nepopolnega izgorevanja. Del teh ostankov se začne kopičiti v telesu in začne motiti najrazličnejše procese v njem.
Bolj, kot je prebava učinkovita, več se ustvari ojasa. Ojas je končni proizvod prebave, je najfinejši snovni aspekt fiziologije; tu gre za vez med zavestjo in snovjo, ki je odgovorna za vzdrževanje ravnotežja med različnimi telesnimi sistemi.

Štiri smernice dobre prebave

1. Potrebno je jesti udobno, v mirnem ozračju. Hkrati naj ne bi gledali televizije, brali ali govorili. Pozornost moramo nameniti jedi.
2. Praviloma bi morali med jedjo in pitjem sedeti, tudi če gre za manjše prigrizke. Morali bi jesti umirjeno, brez hitenja. Če jemo jezni in vznemirjeni, deluje hrana kot strup. V takih razmerah je potrebno nekaj časa počakati in jesti, ko se umirimo.
3. Jesti bi morali šele takrat, ko prebavimo prejšnji obrok in se pojavi občutek lakote. Lakota je pokazatelj stopnje prebavnega ognja. Lakota mora biti prava, pogosto je namreč zgolj navidezna, povezana s škodljivimi navadami in določenimi psihičnimi stanji. Med dvema obrokoma bi moralo miniti vsaj tri do šest ur. Vmes pa ne bi smeli pojesti nič. Hladnim jedem in pijačam, kot tudi prenajedanju, bi se morali izogibati. Priporočamo svežo, kuhano in surovo hrano, ki nas privlači. Posamezne vrste hrane, ki bi nam najbolje ustrezale, so odvisne od telesnega ustroja, starosti, dejavnosti, letnega časa in lokacije bivanja. Pogrete, zamrznjene in konzervirane hrane bi se morali izogibati, ker otežuje prebavo in naše telo polni z zaspano in lenobno energijo (tamas guna). Avtor sistema ‘Joga v vsakdanjem življenju’ Sri Paramhans Swami Maheshwaranada priporoča svojim učencem zmanjšanje količine hrane za polovico, v določenih primerih pa tudi do 70 odstotkov. Seveda to ne velja za tiste, ki že zdaj jedo skromno. Pred korenitimi spremembami vsekakor priporočamo posvet pri zdravniku.
   Hrana, ki ima posebne učinke na povečanje vitalnosti, boljše delovanje, pomladitev, zavest in podobno, se imenuje rasayana, tj. hrana, ki ustvarja dolgo življenje. Najbolj poznane rasayane so: polnozrnati basmati riž, ghee (prečiščeno maslo), pšenica, leča, mandeljni, zelenjava, sadje in začimbe.
4. Prebavo spodbuja tudi telesna dejavnost, na primer joga, šport, fizično delo, gibanje na svežem zraku …

Zanetimo ogenj

V jogi so se razvile še dodatne tehnike za spodbujanje prebavnega ognja. Dve najbolj značilni tehniki hatha joge (del raja joge) za aktiviranje agnija sta agnisar krija in nauli. Priporočamo, da se ju naučite pod vodstvom inštruktorja joge.

• Agnisar krija vpliva predvsem na aktivacijo prebavnega ognja, na trebušno slinavko, lajša in odpravlja sladkorno bolezen ter nas pred njo varuje. Nasploh deluje varovalno proti vsem trebušnim boleznim in prebavnim motnjam. Čisti prano (energijo) v telesu, koristi koži, krvnemu obtoku ter spominu. Vzpodbuja tek in obenem uravnava telesno težo. Poživlja in podaljšuje življenje. Pomaga pri duhovnem razvoju, saj odstranjuje telesne motnje, ki bi nas lahko ovirale ali zadrževale.
• Nauli: ko neprekinjeno vsak dan – najmanj tri mesece – vadimo agnisar krijo, lahko začnemo z vajo, ki ima še močnejše učinke – z nauli krijo. Da jo lahko pravilno izvedemo, moramo imeti močne trebušne mišice in nadzor nad njimi. Pri nauli kriji ob zadržanem izdihu krožimo s trebušnimi mišicami levo-desno in jih zvijamo naprej-nazaj. S tem pregnetemo celotno trebušno votlino in zbudimo energijo manipur čakre.

Opozorilo: Obeh tehnik ne vadimo v primeru nedavnih operacij v predelu trebuha, nosečnosti in menstruacije. Glede na opis, se sliši težko, vendar ni tako. Z malo vadbe in vztrajnosti nam bo uspelo.

Kako ocenimo svojo prebavo?

Najpomembneje je, kako se počutimo po obroku. Če se počutimo lahkotno in zadovoljno, pomeni, da je ustvarjena dovolj velika količina ojasa. Če pa čutimo utrujenost, težo, topost, so to znaki, ki kažejo na slabo prebavo. Tudi stanje jezika zjutraj nam kaže stanje prebave. Če je jezik zjutraj zelo obložen, je to znak povečane ame v telesu. Če pa je rožnat in brez oblog, kaže na dobro prebavo. Drugi znaki nepravilne prebave so zadah iz ust, vonj telesa, zaprtost, driska in podobno.

mag. Dani Kosi – Dayalpuri in prof., mag. Vesna Paradižnik – Vasanti, dr. vet. med.