Domov Zdravje & prehrana Zakaj so jagode tako zdrave?

Zakaj so jagode tako zdrave?

    0
    Pin It

    Jagode so ena najbolj priljubljenih sadežev v visokem poletju. Zaradi svoje velike priljubljenosti – okusa, barve … jih v mnogih deželah sveta imenujejo »kraljica poletja«.

    Jagode

    Jagode nas razvajajo s svojimi okusnimi sadeži od maja do konca junija, nekatere vrste pa tudi dlje.

    Danes jagode gojijo in uživajo skoraj po vsem svetu. Znani so trije tipi:

    • enkrat rodne jagode, ki skoraj vse plodove oblikujejo pozno spomladi ali zgodaj poleti
    • mesečne jagode, ki nas razvajajo v poletnih mesecih in kratek čas še jeseni
    • gozdne jagode, ki svoje drobne, vendar izredno aromatične plodove ponujajo le enkrat letno, in to pozno spomladi ali zgodaj poleti. Ravno te jagode so dobro poznali naši predniki, ki so jih nabirali po obširnih gozdovih.

    S križanjem je nastalo več različnih vrst jagod. Med najbolj priljubljene vrste sodita marmolada in gardena. Jagode vrste marmolada so velike, z značilno pravilno koničasto obliko in svetleče rdeče barve. Jagode vrste gardena so srednje debele, tudi koničaste, intenzivno rdeče barve in zelo svetleče. Sadeži pri obeh vrstah so sladkega, aromatičnega in polnega okusa. Obe vrsti nas razvajata s svojimi okusnimi sadeži od maja do konca junija. Od sorte jagod je odvisna tudi barva, ki je lahko v vseh odtenkih rdeče. Od sorte sta odvisna tudi trdota mesa in aromatičnost plodu. Najbolj aromatične so seveda sveže jagode, zamrznjene izgubijo velik del arome, ker ob zamrzovanju/odtajanju popokajo celične stene in se aroma izgubi.

    Gojenje jagod

    Sadike jagod najbolj uspevajo v rahlo kiselkasti in dobro izsušeni zemlji. Zemlja, ki je okoli rastline mokra oziroma če je okoli korenin veliko vode, povzroči različne bolezni in v končni fazi tudi odmrtje rastline. Za bogat pridelek naj bo zemlja dobro pognojena. Ob uporabi organskih gnojil je priporočeno, da rastlino gnojimo jeseni! V zimskem času je priporočljivo, da rastline pokrijemo s senom, slamo ali s smrekovimi vejicami, kar pa zgodaj spomladi odstranimo. V tem času je primerno odstraniti tudi stare, rjave liste. Med cvetenjem rastline, če je suša, ne pozabite zalivati! Istočasno je dobro dodati s kalijem bogato vodotopno gnojilo. Pred zorenjem jagod lahko okoli rastline položite folijo, da sadeži ostanejo čisti. Preden jagode zaužijete, jih pod tekočo vodo dobro umijte, nikar jih pa ne namakajte v vodi! Velja pa, da jagode oplaknemo, preden jih začnemo čistiti, ker če »muho« odstranimo pred umivanjem, v sadež vstopi voda in ga začne lužiti.

    Če nimate vrta, lahko jagode vzgajate tudi na terasi, balkonu … v večjih loncih. Vaš balkon bo imel poseben čar, če se boste odločili za vzgojo visečih jagod. Tudi pri tej vzgoji morate biti pozorni na odvajanje odvečne vode, na primerno zemljo – zemlja za jagode, na gnojenje in seveda na sončno lego, kjer bodo sadeži lepo in enakomerno dozoreli.

    V prostem času, ob rekreaciji, si pa privoščite nabiranje drobnih, okusnih, aromatičnih gozdih jagod. Pri tem lahko sodeluje vsa družina in prav vsi boste zelo, zelo zadovoljni, ko bodo v domači kuhinji zadišali ti majhni, omamni sadeži in se boste sladkali z njimi!

    Jagode lahko kupujemo čez vse leto, vendar so boljšega okusa tiste, ki so zrasle na prostem, bolj zdrave so pa tiste, ki rastejo na domačem vrtu, če pa to ni možno, pa vsaj v bližnjem okolišu. Najboljše so jagode »z vrta na krožnik«, če jih pa kupujemo, jih pojejmo čim prej, shranjujmo jih v hladilniku, vendar le za dan do največ dva. Pri shranjevanju v hladilniku jih ne zaužijmo mrzle, ker take nimajo polnega okusa!

    Preberite si tudi, kako zdravimo jagode.

    Kako jemo jagode

    Najboljše je, da zrele, zdrave in aromatične plodove zaužijemo surove brez slehernih dodatkov. Zelo okusne so tudi z različnimi vrstami sladkorja, čokolado, smetano, sladoledom,   jogurtom ali v musli mešanicah. Iz njih lahko skuhamo odlične marmelade, džeme (tudi z dodatkom drugega sadja), spečemo okusne pite, torte, rulade, narastke … naredimo sladoled, ponudimo jih s poprom ali balzamičnim kisom, oblijemo s čokolado, pomakamo v kvalitetno rdeče vino ali penino – skratka, njihova uporaba je odvisna od naše gastronomske in kuharske iznajdljivosti.

    Jagode so zdrave in nizkokalorične

    Jagode vsebujejo veliko vitamina C, nekaj vitamina A in K, beta karotena, različne sadne kisline, nekaj folne kisline, veliko pa železa, natrija, kalija, mangana, fosforja, nekaj kalcija …

    100 g jagod nam da le 27–30 kalorij! Živilo je zelo primerno za shujševalno kuro! Če po obroku zelenjave ali rdečega mesa, ki vsebuje veliko železa, zaužijemo jagode, ki so bogat, vir vitamina C, izboljšamo absorbcijo železa, kar je bistveno pri slabokrvnosti.
    Že v antičnem Rimu so verjeli v zdravilno/mistično moč jagod. Pripisali so jim moč pri zdravljenju melanholije, vseh vrstah vnetij, odpravi ledvičnih kamnov, vročinskem stanju, slabem zadahu, bolezni krvi … Velik pomen so pripisovali sanjam o jagodah; če je dekle sanjalo o jagodah, je pomenilo, da bo imelo veliko otrok, kar je v tistem času pomenilo božji dar!

    Tudi dvorne dame in prelestne gospe so bile jagodam naklonjene; uporabljale so jih v kozmetične namene – kopale so se v soku jagod! Tudi danes imajo jagode pomemben pomen v tradicionalni medicini. Uporabljajo jih za čiščenje prebavnega sistema, delovale naj bi tudi kot blag tonik za jetra in imele protibakterijske lastnosti.

    Alergijske reakcije

    • Nekateri ljudje so alergični na jagode. Povzročajo lahko srbeč izpuščaj, znan kot koprivnica. Ta je posledica povečanega izločanja histamina v telesu, ki ga sproži neka snov v sadežu.
    • Jagode vsebujejo tudi veliko salicilatov. Teh spojin se morajo izogibati ljudje, ki so preobčutljivi na aspirin!
    • Jagod naj ne uživajo tudi ljudje s kolitisom, ker lahko drobna semena vzdražijo črevesje.
    Robide

    Robide najdemo v naravi, gojene pa so nekoliko večje.

    Robide

    V naravi rastejo tako imenovane divje robide, ki imajo veliko trnov in manjše sadeže kot gojene, vendar so izredno okusne. Zaradi tega jih ljudje radi nabirajo v naravi. Te samonikle robide so lahko onesnažene s svincem in pesticidi, če so nabrane ob cesti ali živi meji ob njivi. Gojene robide nimajo trnov; obstaja jih več sort, nekatere so zgodne, druge poznejše, zato je sezona v njihovem uživanju prav dolga. Kot povsod so tiste robide, ki dozorijo prve, najbolj debele, tiste proti koncu pa manj. Tudi ko postanejo črne, ni nujno, da so že zrele, počakati moramo, da so jagode napete in ob dotiku roke same ostanejo v roki – tedaj so najboljše!

    Dober vir zdravja

    Robide so znane kot dober vir zdravja. Zreli, sočni plodovi so prava karotenska bomba, vsebujejo tudi veliko vitamina C, ki krepi imunski sistem, in folno kislino, katere uživanje močno priporočajo v času načrtovanja nosečnosti in v sami nosečnosti. Rekonvalescentom, izčrpanim in hudo utrujenim je sveži sok iz robid odlično okrepčilo, ker zagotavlja ogljikove hidrate za energijo in bioflavonide za dobro počutje. Učinkovine iz robid prav gotovo krepijo vezivna tkiva in stene žil ter tako prispevajo k upočasnjevanju znakov staranja.

    Raziskava, izvedena v Oslu, je (s podobnimi vrstami sadja) pokazala, da robide vsebujejo največ antioksidantov. Raziskave, ki jih je objavilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, pa potrjuje, da mešanica snovi v robidah zavira razvoj kožnih tumorjev, rast raka na pljučih …
    Robide vsebujejo tudi veliko mangana – so torej hrana, ki pomirja; razen tega vsebujejo nekaj kalija, železa …

    Kdor ne prenese aspirina, lahko pričakuje reakcijo po uživanju robid. Robide namreč vsebujejo salicilno kislino (naravni aspirin), ki pri občutljivih ljudeh sproži hiperaktivnost.
    Robide najraje uživajte sveže! V hladilniku jih shranite največ dan ali dva, lahko jih pa zamrznete, ker zamrzovanje kar dobro prenesejo.

    Robide v kulinariki

    Robide so zelo primerne kot sveže za sadne solate, želeje, sokove … termično obdelane pa za pripravo marmelad, džemov, sokov, raznih tort, kolačkov, iz njih lahko naredimo okusen liker, sladoled, kreme …

    Pri presni uporabi jih lahko nekoliko posladkamo z akacijevim ali cvetličnim medom, zaradi polnega okusa lahko dodamo tudi drugo jagodičevje, cimet …
    Sam sok robide je zelo gost, zaradi tega vam svetujem, da ga pripravite skupaj s kvalitetnimi jabolki, citrusi, ananasom …

    Najboljša »damska pijača« je iz robidnic narejen liker, ki vsebuje sladkasto rdeče vino, rum, sladkor, cimet in seveda odličen sok robid.
    Marmelada in džem iz robid je čudovite barve in božanskega okusa. Lahko ju naredite skupaj s peškami ali pa peške zadržite na pasirki. Marmeladi lahko dodate tudi drugo sadje (jabolka) in celo buče …

    Borovnice

    Borovnice so polne antioksidantov.

    Borovnice

    Ti okusni, temno vijoličasti sadeži si zaslužijo, da jih pogosteje uživamo. Danes to niti ni težko, saj imamo na razpolago velike nasade, kupimo jih tudi zelo dolgo v trgovini – iz uvoza, včasih pa je bilo bolj priljubljeno nabiranje borovnic v naravi. Odlikuje jih enkraten svež okus.

    Vpliv na zdravje

    Borovnice vsebujejo veliko flavonidov, ki krepijo krvne kapilare in izboljšujejo krvni obtok. Ta lastnost lahko prepreči in zdravi težave, kot so ozebline, pokanje žilic, krčne žile in šibek obtok pri sladkornih bolnikih.

    Borovničev ekstrakt zanesljivo pomaga pri vrsti težav z očmi. Raziskave so pokazale, da borovničev ekstrakt, ki ga dnevno zaužijemo skupaj z 20 mg beta-karotena, izboljša vid ponoči in prilagajanje oči na spremembe količine svetlobe.
    Antocianinski flavonidi v borovnicah delujejo antioksidantno, proti okužbi in proti vnetju. Tako kot brusnice vsebujejo tudi borovnice neko spojino, ki prepreči bakterijam, da bi se naselile na steni sečnega mehurja.

    Borovnice so tudi tradicionalno zdravilo proti driski. Uživanje svežih ali suhih borovnic je staro zdravilo proti driski.
    Borovnice bodo ne glede na zaužito količino pomagale okrepiti kapilare, pa naj ji zaužijemo presne ali kuhane. Za preprečevanje ali zdravljenje priporočajo naturopati dnevno porcijo svežih sadežev ali dva majhna kozarca soka ali nekaj kozarcev čaja, pripravljenega iz15 g suhih ali 60 g svežih borovnic na 2,5 dl vode.
    Sveže borovnice so najboljše poleti. Če jih zamrznemo, se dolgo časa ohranijo. Z mešalnikom jih lahko hitro spenimo v sok. Sveže borovnice imajo najboljši okus pri sobni temperaturi.

    Borovnice v kulinariki

    Sveže borovnice so odličnega okusa tudi brez dodatkov, lahko pa jih uporabimo v sadni solati ali kot priljubljen namaz za palačinke. Dodajamo jih lahko sladoledu, raznim kremam, sadnim juham, pitam, pecivu …

    Brusnice

    Najboljše so doma pripravljene jedi iz brusnic, saj kupljeni izdelki po večini vsebujejo preveč dodanega sladkorja.

    Brusnice

    Brusnice so že stoletja cenjene kot hrana in zdravilo. Ameriški domorodci so jih uporabljali pri zastrupitvah krvi. Pripadajo isti družini kot borovnice. Shranimo jih dalj časa, zato so bile nekoč pomemben vir vitamina C v zimskem času. Ena njihovih najizrazitejših kulinaričnih odlik je sijajna rdeča barva.

    Prehrana in zdravje

    Brusnice pomagajo preprečevati in zdraviti okužbe sečil, zlasti cistitis pri ženskah. Bakterija, ki je najpogostejši povzročitelj vnetja sečil, Escherichia coli, pritrjena na stene mehurja in črevesja, lepo uspeva. Neznana snov v brusnicah ji prepreči, da bi se pritrdila. Pri poskusnih osebah, ki so redno pile brusnični sok iz trgovine, se je zmanjšalo število omenjenih bakterij v urinu. Od 60 ljudi, ki so popili 450 ml soka dnevno v trajanju 21 dni, se je stanje izboljšalo 40. Manjša količina jagod ali soka, denimo pol kozarca dnevno, lahko prepreči vnetje celo pri kroničnih bolnikih.

    Brusnice krepijo telesno obrambo, torej delujejo protiglivično in protivirusno. Lahko pomagajo tudi pri ledvičnih kamnih, ker zmanjšajo količino kalcija v urinu in s tem možnost za nastajanje novih kamnov.

    Za preventivno delovanje pri vnetju sečil pojejte približno 75 g presnih brusnic na dan ali popijte 300 ml soka (33%). Za zdravljenje vnetja sečil pojejte 170 g brusnic dnevno in popijte 340–500 ml soka.

    Brusnice v kulinariki

    Najboljše so doma pripravljene jedi iz brusnic, saj kupljeni izdelki po večini vsebujejo preveč dodanega sladkorja. Toplotna obdelava ne prizadene bistveno učinkov brusnic, drži pa, da se zmanjšajo pri stiskanju za sok in pri sušenju. Sveže brusnice se na hladnem obdržijo tudi teden dni, pa tudi zamrzovanje dobro prenesejo.
    Zelo priljubljena je priprava brusnic v pikantni omaki, ki jo postrežemo k mesu, divjačini in jedem iz mastnih rib. Brusnična omaka je lahko sladka kot marmelada ali pa pripravljena z manj sladkorja kot slastna omaka. Sesekljane ali pretlačene brusnice dodajajo barvo in »živahnost« slajšim sadežem, denimo hruškam, breskvam, kiviju …

    Pin It

    NI KOMENTARJEV

    Pusti sporočilo