Hren je zdrav – Zakaj bi ga morali uživati pogosteje?

Hren pride na naše jedilnike predvsem v velikonočnem času, a bi ga bilo zaradi njegovih številnih dobrih lastnosti dobro uživati pogosteje, a zmerno. Uporablja se njegova valjasta korenina, ki ima zaradi vsebnosti močnega eteričnega olja, oster in pekoč vonj.

Uživati nariban hren v običajnih dneh nam sploh, vsaj meni in moji družini, ni v navadi. Nanj med letom gledamo kot na zelo nadležen plevel, če si izbori prostor na našem vrtu tam, kjer nam ni po volji. Za njim začnemo stikati po trgovinah z živili, ga iskati po tržnicah in na poljih šele v času približevanja predvsem velikonočnih praznikov. Vseh velikonočnih dobrot, s katerimi obložimo mizo, si preprosto ne moremo predstavljati brez te pekoče rastline. Obvezno ga ponudimo nastrganega poleg pirhov in slastne šunke. To, da simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, veste že vsi. Ne veste pa, da je veljal za ostro začimbo v času, ko poper še ni bil splošno dostopen in dovolj poceni. Seveda pa so ga včasih redno pripravljali v času kolin, pri uživanju zelo mastne hrane in v pustnem času. Bela korenina je uporabna v zimskih mesecih, ki imajo v imenu črko r. Hren deluje antiseptično, antibiotično, antikancerogeno in diuretično. Zelo priporočljivo ga je uživati v času prehladnih obolenj, vendar vedno samo po pameti!

Domovina hrena

Hren je trajnica, ki izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije ter doseže višino do približno 1,5 metra. V Slovenijo je prišel iz Rusije. Rastlina uspeva skoraj v vsakih tleh – ta morajo biti le primerno rahla in ne preveč vlažna. V Evropi je zlasti udomačen med narodi nekdanje Avstro-Ogrske. Lahko ga gojimo, pogosto pa se najraje zaraste na prostem ob robu njiv ter na širnih travnikih. Uporabni so veliki beli koreni valjaste oblike, ki imajo grobo lupino rahlo rjavkaste barve. Bogati so z vitamini in minerali!

Čas nabiranja

Po ljudskem izročilu hren kopljemo in uživamo v mesecih, ki v imenu meseca vsebujejo črko r. V teh mesecih se pogosto pojavljajo prehladna obolenja in zdravilne učinkovine hrena so v tem času tudi najbolj aktivne. Če imamo slučajno vnetje sinusov, zelo priporočamo ribanje sveže korenine, vendar vam predlagam, da jo ribate zunaj, ker hitro izzove solzenje in kihanje vseh prisotnih.

Če vas torej mučijo te nadloge, hitro vzemite kramp v roke in odhitite po hren na bližnjo njivo ali travnik, tja, kjer veste, da raste. V tem času so korenine najbolj čvrste. V zimskih mesecih so korenine polne ostrih, zdravilnih sokov, ki jih v ostalih mesecih začnejo izgubljati na račun poganjanja mladih listov in belih cvetov.

Ostrina in moč pekočega hrena

Sama korenina, ko jo izkopljemo in operemo, je brez izrazitega vonja. Ko pa jo začnemo ribati, se začnejo sproščati močno hlapljiva eterična olja, to so predvsem gorčična olja, ki ostro pečejo, a uspešno odpirajo zaprte nosne kanale in nam prinašajo olajšanje ter sprostitev.

Zdravilne učinkovine z antibakterijskim, antibiotičnim in antikancerogenim delovanjem

Belo meso korenin je zakladnica vitamina C, saj ga vsebuje kar dvakrat več kot limona. Poleg vitamina C v hrenu najdemo tudi vitamine skupine B, minerale kalij, kalcij in magnezij, številne antibiotične snovi, fosfor ter značilna eterična olja, ki dajo hrenu piko na i. Med njimi velja omeniti gorčično olje, ki ugodno vpliva na prebavo, deluje proti zlepljanju krvnih ploščic, širi kapilare, povečuje prekrvavljenost in se zelo priporoča ljudem, ki imajo težave z artritisom ter protinom.

Gorčično olje deluje kot antibiotik. Antibiotična sestavina, ki jo vsebuje, prehaja neposredno v kri že v dvanajstniku, kar je prednost pred klasičnimi antibiotiki, saj tako ne pride do okvare črevesne flore. Hren tudi preprečuje razvoj patogenih bakterij in virusov!

Hren vsebuje veliko vitamin C, vitamin skupine B in kalij. Krepi imunski sistem, pospešuje prebavo in prekrvavitev, je diuretik, razkužuje in celi ran. V zdravilstvu so ga uporabljali že stari narodi, predvsem njegovo svežo korenino pri pljučnih, kožnih in drugih obolenjih ter pri skorbutu. To je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamin C. Ta je namreč pomemben za pravilno sintezo kolagena v organizmu. Bolezen je bila nekoč pogosta med mornarji, ki so dlej časa preživeli na ladjah in med tem niso uživala sadja in zelenjave s C vitminom. Včasih so pogosteje uporabljali tudi spomladanske mlade hrenove liste, z njimi so si delali razne solate. Hrenovi listi namreč delujejo čistilno na telo, kar v spomladanskem času telesu zelo ugaja. Tudi listi so tako kot korenina bogati z vitaminom C, vsebujejo pa tudi veliko karotena.

Hren je naravna začimba

Kot pišejo na starneh Pomurskih lekarn, ga Svet Evrope hren razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v izdelku, ki pa za hren niso določene. Predpisi ZDA ga z razvrstitvijo v skupino GRAS označujejo v splošnem smislu kot varnega. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin pa spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Pravijo, da po novejših dognanjih po intravenskem injiciranju hrenova peroksidaza zaznavno zniža krvni tlak. Ker aspirin in sorodna protivnetna sredstva učinek izničijo, znanstveniki sklepajo, da omenjeni encim spodbuja nastanek presnovkov arahidonske kisline, ki so sporočilne molecule za začetek marsikaterih bioloških dejavnosti, kar se lahko kaže tudi kot boljša prekrvavitev in celjenje. Kot navajajo, je kemična sestava hrena dobro znana, med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze. Malo je na voljo podatkov o zdravilnem delovanju, vendar zdravilne učinke najbrž lahko pripišemo peroksidazi in izotiocianatom, posebno še spodbujanje prekrvitve in celjenja.

Eterično olje hrena je eno izmed najbolj nevarnih in se ne sme uporabljati niti notranje niti zunanje. Hrena naj ne bi užili več kot je običajno v prehrani. Opisujejo tudi primere zastrupitve, ko so se živali zastrupile s hrenom in nato cello poginile. Hrena naj bi se izogibali bolniki s hipotireozo oziroma tisti, ki se zdravijo s tiroksinom. Poleg tega ga ne zaužijemo ob uporabi aspirina, saj izniči njegov učinek. Izogibajo naj se ga tudi nosečnice in doječe mamice. Zaradi zdravilnih učinkovin ga jejte večkrat, a ne pretiravajte. Količine naj bodo manjše. Če ga boste pojedli preveč, vas bo morda peklo v želodcu, lahko se vam bo pojavila kožna reakcija ali pa se boste pretirano potili.

Hren pogosto uporabljamo za izboljšanje okusa k jedem. Eden preprostejših receptov je tako imenovani jajčni hren. Dve trdo kuhani jajci olupite in naribate. Dodate štiri velike žlice naribanega hrena in pol decilitra ekološkega jabolčnega kisa. Vse skupaj dobro premešate, če je prekislo, dodajte malo vode.

Hren uživajte v zmernih količinah

• Hren priporočamo sladkornim bolnikom, saj njegove učinkovine ugodno vplivajo na odpravo motenj delovanja trebušne slinavke.
• Hren pomaga pri infekcijskih okužbah sečil in ledvic.
• Hren ugodno vpliva na jetra, srce, predvsem pa na prebavo.
• Hren ugodno učinkuje pri vnetjih sinusov in ostalih prehladnih obolenjih.
• Hren blagodejno učinkuje pri vnetju živcev, išiasu, drugih revmatičnih obolenjih in protinu. V vseh teh primerih vam priporočamo uživanje nastrgane hrenove korenine, pomešane z medom ali sladkorjem.
• Hren krepi imunski sistem!

Morda niste vedeli, da hren vsebuje veliko encima peroksidaza, ki pospešuje prekrvavitev, omogoča hitrejše celjenje ran ter pripomore k znižanju krvnega tlaka. Hren prav tako čisti telo, spodbuja prebavo, razkužuje in je tudi naravni diuretik. Izvrsten je pri zdravljenju sečil in pri odpiranju zamašenih dihalnih poti.

Za poln nos in boleče sinuse

V tem primeru priporočamo ribanje sveže hrenove korenine. Učinkovine v hrenu redčijo sluz in tako omogočijo hitrejše čiščenje nosu in sinusov.

Uporaba hrena v kulinariki

Nariban hren lahko vedno postrežemo kot samostojno prilogo, še posebej dobro se na primer poda k prekajenemu svinjskemu mesu, svinjskim rebrom, svinjski pečenki, kuhani govedini, na severu pa ga ponudijo tudi k prekajenim ribam, česar pa sama še nisem preizkusila.

Kisla hrenova omaka

Potrebujemo:

• 150 g naribanega hrena
• 6–7 žlic juhe
• kis
• žlico olja
• sol

Priprava:

Nariban hren prelijemo z vrelo juho in pustimo, da se počasi ohladi. Ohlajenemu hrenu dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro premešamo! Omaka se izvrstno poda h kuhani govedini, šunki, prekajenim dobrotam in pečenkam nasploh. Vse boste tudi odlično prebavili!

Topla hrenova omaka

Potrebujemo:

• 400 ml juhe
• 2 beli žemlji,
• 20 g masla
• 150 g naribanega hrena
• 50 ml kisle smetane
• sol
• poper

Priprava:

Na maslu prepražimo koščke sveže narezanih žemelj, jih zalijemo z juho in kuhamo še toliko časa, da se popolnoma zmehčajo. Nato jih pretlačimo. Dodamo nariban hren, sol, poper in kislo smetano, ki še dodatno obogati okus.

Hrenov kis

Potrebujemo:

• 100 g hrena,
• 1 l kisa.

Priprava: Hren namakamo 10 dni v kisu, vsak dan pa premešamo. Po 10 dneh precedimo.

Uporaba: Uporabljamo ga kot kozmetično sredstvo proti aknam in odstranjevanju pigmentnih peg na koži. Dobljeno tekočino razredčimo, v 2 dcl vode damo žlico dobljene tekočine in dvakrat do trikrat na dan namažemo prizadeto mesto.

Hrenova tinktura

Potrebujemo:

• 175 g naribanega hrena,
• 0,5 l 96-% alkohola.

Priprava: Nariban hren damo v steklenico s širšim ustjem ter prelijemo z alkoholom. Steklenico prestavimo na temno mesto in 15 dni pustimo, da se hren namaka. Po 15 dneh precedimo.

Uporaba: Tinkturo uporabljamo za odpravljanje ogrcev in drugih kožnih nečistoč na obrazu in preostalemu telesu. Tinktura pomaga tudi pri odstranjevanju t. i. jetrnih peg ali starostnih peg. Dvakrat do trikrat na dan namažemo prizadeto mesto. Opazujemo, kako se koža odziva, če se nam koža preveč izsuši na mestu mazanja, prekinemo z mazanjem.

Hren z medom

Potrebujemo:

• 250 g naribanega hrena,
• 200 g medu.

Priprava: V steklen kozarec damo nariban hren in ga prelijemo z medom. Večkrat pomešamo.

Uporaba: Uživamo ob prehladnih obolenjih, kašlju, ko smo še zdravi, za izboljšanje imunskega sistema. Enkrat do dvakrat na dan zaužijemo po eno čajno žličko hrena z medom. To počnemo en teden, postopek lahko ponovimo čez nekaj dni.

Previdnost ni nikoli odveč!

• Hren uživajte v zmernih količinah. Večje količine lahko povzročijo krvavitev iz ledvic.
• Hren uporabljajmo kot začimbo.
• Hrena ne priporočamo ljudem z obolelim želodcem ter tistim, ki imajo težave s ščitnico in ledvicami.
• Hren ni primeren za nosečnice in doječe matere, pa tudi ne za otroke!
• Hren ne sme priti v stik z očmi! Eterično olje lahko draži kožo, povzroči nastanek mehurjev ali celo lažjih opeklin.

Kako gojiti hren na vrtu?

V naravi in tudi na vrtu je hren lahko večletna rastlina, v nasadih pa dvoletna rastlina. V prvem letu po saditvi se razvije tanek koren, v drugem letu pa odebeljen koren. Hren zacveti z belimi majhnimi užitnimi cvetovi. Korenine lahko izkopavamo čez vse leto. Hren je sicer zelo trdoživ in počasi se nam lahko razraste tudi čez ves vrt. Zato priporočamo, da mu namenite mesto na robu vrta. To storimo tako, da v zemljo zakopljemo tanke lesene deske, ki razmejijo gredico s hrenom in preostali vrt.

Hren glede temperatur ni posebej zahteven. Sicer pa ima najraje sončne ali polsenčne lege. Manj primerna pa so vlažna, težka in suha tla. Dobro bo rastel tudi v globljem koritu, kar nas reši pred neželenim nenadzorovanim širjenjem hrena po vrtu, oziroma si ga lahko pridelamo tudi na okenski polici. Najlepše korene hrena bomo pridelali na kakovostni, globoki zemlji. Preden ga posadimo, moramo tla primerno obdelati, torej jih zrahljamo ter očistimo kamenja in plevela. Gnojimo z zrelim kompostom ali hlevskim gnojem.

Hren je preprost za razmnoževanje

Hren lahko uspešno razmnožimo iz ene same korenine. Če imamo možnost, lahko korenino hrena izkopljemo na njivi, morda travniku. Lahko pa odrežete vrhnji del pri kupljeni koreniki in ga posadite v zemljo. Če nameravamo posaditi cel koren, pa debelejši del poševno posadimo v brazdo, tako globoko, da je vrhnji del korena 5 cm pod zemljo. Posadimo jih spomladi, marca in pustimo rastlini ali rastlinam dovolj prostora za rast, okvirno merilo naj nam bo, da na 1 m² sodijo največ štiri rastline hrena.

V nekaj tednih bomo opazili prve liste. Skrbimo, da je rastlina dovolj zalita in da ni plevelov. Ko rastlina razvije prve prave velike liste, ne potrebuje več veliko pozornosti. Vsekakor pa bo ob sušnem obdobju občasno obilno zalivanje dobrodošlo za še boljšo rast. V prvem letu nam še ne bo zrasel dovolj debel koren, ga pa presadimo. Zrasli del v prvem letu izkopljemo in ostranimo vse stranske izrastke, tako bo v naslednjem letu korenika hrena lepša in daljša, ter ga posadimo nazaj v zemljo.

V jeseni koren izkopljemo. Grobo očiščene korene lahko skladiščimo v vlažnem pesku ali zavijemo v folijo in hranimo nekaj dni v hladilniku. Poleg glavnega korena nam izraste še kakšen stranski izrastek, ki ga lahko uporabimo za nadaljnje razmnoževanje.