Hladilnik je lahko pravi energijski požeruh v gospodinjstvu
februar 5, 2010 by gaia
Objavljeno v: Dom & energija
Dandanes si le s težavo predstavljamo življenje brez čudežne naprave, ki nam omogoča, da živila v gospodinjstvu ostanejo sveža in okusna tudi po več dnevnem hranjenju. Ta naprava, ki je prišla v gospodinjstva nekje po drugi svetovni vojni, predstavlja danes najbolj široko uporabljen gospodinjski aparat – hladilnik.
Hladilnik pa zaradi svojega neprekinjenega delovanja prestavlja tudi enega izmed glavnih porabnikov električne energije v gospodinjstvu – takoj za klimatskimi sistemi in pripravo tople sanitarne vode. Vendar pa lahko z boljšim poznavanje delovanja te naprave in minimalni ukrepi, že občutno znižamo porabo elektrike in privarčujejo nezanemarljivo vsoto denarja.
Letna poraba električne energije
Poraba električne energije hladilnikov je odvisna predvsem od izvedbe in starosti aparata. Tako je bila za starejše kombinirano hladilno/zamrzovalne enote uporabne prostornine 150 litrov povprečna raba električne energije kar okoli 600 kWh letno. Pri modernejših enotah, kjer so vpeljane sodobne tehnologije in boljša izolacija, pa se letna poraba elektrike zniža na 220 kWh. Hladilnik tako potroši skupno okoli 11% električne energije v povprečnem gospodinjstvu. V vseh evropskih držav je obvezno označevanje gospodinjskih aparatov z ustrezno energetsko nalepko, s katere lahko razberemo pomembne informacije o proizvodu (podatki o proizvodu, oznaka modela, razred energijske učinkovitosti modela, podatke o letni porabi energije, prostornina hladilnega dela, prostornina zamrzovalnega dela, podatki o hrupu).
Ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije
Pri varčevanju z energijo nam pomagajo nekateri sodobni hladilniki kar sami, s funkcijami kot npr. samodejnim odstranjevanje ledu z uparjalnika, ali z zvočnim oz. svetlobnim signalom, ki nas opozori, da so vrata hladilnika odprta predolgo časa. Veliko pa lahko kljub sodobni tehniki še vedno prispevamo tudi sami.
Izberimo primerno velik hladilnik za naše potrebe
Že v fazi nakupa hladilnega aparata je razmislek potreben. Za dvočlansko gospodinjstvo običajno zadošča 100 do 120 litrski hladilnik, medtem ko bo za štiričlansko družino potreben hladilnik z 200 – 250 litri koristne prostornine. Primerno poln hladilnik namreč porabi manj energije kot napol prazen. Živila v hladilniku namreč v svoji masi akumulirajo hlad in tako pomagajo pri vzdrževanju ustrezno nizke temperature. Nasprotno pa prenapolnjen, z živili natrpan hladilnik onemogoča normalen obtok hladnega zraka znotraj hladilnika in tako zmanjša njegovo učinkovitost.
Stran od virov toplote
Če je le mogoče postavimo hladilnik stran od toplotnih virov, kot so: pečica, hladilnik, pomivalni stroj ali direktna sončna svetloba.
Očistite hladilnik tudi od zadaj
Navadno se na spodnji strani hladilnika nahaja kondenzator, ki skrbi za prenos toplote s hladilnika na okoliški zrak. Pri običajni vgradnji aparata je ta del obrnjen proti steni in tako nedostopen pri vsakodnevnem čiščenju. Sčasoma se začne na cevno kačo kondenzatorja nalagati prah, ki zmanjša hlajenje kondenzatorja. To povečuje potrebno porabo energije. Če želimo izboljšati delovanje našega hladilnika je tako koristno vsaj enkrat letno kondenzator temeljito očistiti prahu s krpo ali s sesalcem. Koristno pa je pri nameščanju aparata tudi paziti, da se cevna kača kondenzatorja nahaja vsaj nekaj centimetrov stran od zidu in da na hladilniku ni stvari, ki bi kroženje zraka lahko motile.
Dobro tesnenje nam prihrani denar
Pri mnogih hladilnih napravah, sploh, če so starejše izdelave, lahko predstavlja znaten vir izgub slabo tesnenje vrat. Vzrok za to je lahko umazano tesnilo ali površina vrat. Če je tesnilo mehansko poškodovano, ga zamenjamo. Dobro tesnenje vrat preverimo enostavno tako, da med vrata in hladilnik pripremo list papirja in če je tesnenje slabo, ga lahko iz reže brez večjih težav potegnemo. Če hladilnik dobro tesni, papirja ne bomo mogli odstraniti.

Optimalna temperatura obratovanja
Pri delovanju hladilnika pazimo tudi na temperaturni nivo obratovanja. Optimalni temperaturni razpon v katerem naj obratuje hladilnik se giblje med 2,5 in 4,5°C. Če vam živila, ki jih shanjujete, to dovoljujejo, naj bo temperatura še višja. Pri zmrzovalniku pa naj znaša temperatura obratovanja -17°C. Z obratovanjem naprave v optimalnem območju, lahko znaša prihranek pri energiji tudi do 25%.
Za konec ne bo odveč naslednji razmislek. Kot smo videli zgoraj, znaša letna raba električne energije hladilnega aparata od 200 kWh za sodoben energijsko varčen aparat do 600 kWh pri starejših aparatih. To nanese tam nekje od 17,00 do 50,00 EUR. Z zgoraj predstavljenimi ukrepi lahko rabo energije na letni ravni znižamo za četrtino in toliko prihranimo tudi pri računu za elektriko.
Morda se nam izračunani znesek in prihranek ne zdita velika. Vendar ko preštejemo vse slovenske hladilnike v več kot 600.000 slovenskih gospodinjstvih in privzamemo letno rabo električne energije za hladilni aparat v povprečju 400 kWh, vidimo, da bi lahko samo pri hladilnikih v Sloveniji privarčevali letno okroglo milijardo slovenskih tolarjev! Privarčevana električna energija, pa bi pomenila tudi za 30.000 ton nižji izpust ogljikovega dioksida v okolje.
Vir: Bambino.si










