Prijava
Herbarij je zbirka posušenih rastlin ali delov rastlin, ki so prilepljene na list papirja. Vsaka rastlina v herbariju mora biti označena z imenom rastline, zapisom, kdo jo je nabral, in z zapisom, kdaj in kje je bila nabrana.
Nabianje rastlin za herbarij
Pomladni in poletni čas sta idealna za izlete v naravo. Otroke lahko zanju spodbudimo z dodatnimi aktivnostmi, s pomočjo katerih se bodo v naravi zabavali in se hkrati tudi nekaj naučili. Ena od možnosti za poučno zabavo je izdelava herbarija.
V Sloveniji je najstarejši herbarij nastal v Ljutomeru leta 1696, uredil pa ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser. V znanosti se herbariji uporabljajo za preučevanje rastlinskih vrst in njihove geografske porazdelitve. Herbariji so danes, v času spreminjanja podnebja, še posebej pomembni, saj znanstveniki z njihovo pomočjo opazujejo spremembe v vegetaciji skozi čas. Herbarije pri delu uporabljajo različni znanstveniki, med njimi botaniki in klimatologi.
Otroka k izdelavi herbarija spodbudimo že doma, kjer mu razložimo, kaj herbarij pravzaprav je. Razložimo mu postopek, kako narediti herbarij, in mu po možnosti pokažemo že izdelan del bodoče zbirke. Ker je na vsaki rastlini v herbariju napisan tudi tisti, ki je rastlino nabral, lahko pri izdelovanju herbarija sodeluje vsa družina. Na ta način bo imel otrok še več veselja, saj bo lahko z družinskimi člani tekmoval v tem, kdo nabere več rastlin, kdo najde bolj zanimivo rastlino in podobno. Če se v bližini vašega doma nahaja muzej, v katerem si je mogoče ogledati herbarij, otroka vsekakor peljite tudi tja.
Dan pred izletom
Preden se odpravite na izlet v naravo, skupaj z otrokom prelistajte knjigo o rastlinah. Poiščite knjigo, ki vsebuje vrste rastlin, za katere pričakujete, da jih boste našli na tistem območju. Navdušite otroka za kakšne še posebej zanimive vrste – na primer za kakšno zdravilno rastlino, rastlino s posebej lepim cvetom, redko rastlino in podobno. Če imate knjigo o rastlinah v želeni obliki, bo zelo priročno, če jo boste vzeli s seboj na izlet. Koristila vam bo tudi v vlogi žepnega herbarija, torej kot ovitek, v katerem boste prenašali manjše rastline.
Odprava
Na izlet, namenjen izdelavi herbarija, vzemite vrečko, v katero boste shranjevali rastline, zvezek iz nepovoščenega papirja, kamor boste po poti zlagali posebej občutljive primerke, svinčnik, s katerim boste zapisali, kje ste rastlino nabrali in kdo jo je nabral. Če boste nabirali vsi družinski člani, bo najbolje, če bo imel vsak s seboj svoj zvezek. Vzemite s seboj kakšno žepno knjigo o rastlinah ali navadno knjigo, ki jo med izletom pustite v avtu. Tako lahko vrste rastlin, ki ste jih nabrali skupaj z malčki, preučite v času kosila (ali jim pustite, da vrste preučijo oni in jih tako za nekaj časa zamotite).
Domača obdelava herbarija
Rastline, ki ste jih shranili v vrečki, doma previdno položite med dva lista nepovoščenega papirja in vse skupaj obtežite s knjigami. Pri žepnem herbariju lahko obtežite kar zvezek in vam ni treba prestavljati rastlin. Prostor, kjer boste doma shranjevali herbarije, naj bo suh in zračen. Ko se rastline posušijo, jih nalepimo v pravi herbarij. Poleg rastline prepišemo ime in priimek nabiralca, datum nabiranja, kraj nabiranja in ime rastline. Če je otrok še majhen, se herbarija lotite bolj igrivo. Namesto podatkov o rastlini zapisujte tisto, kar si je otrok zapomnil ob nabiranju (npr. to rožico je oči nabral za mamico). Bolj ustvarjalni se lahko herbarija lotite na umetniški način – nabrane rastline vse prilepite na velik list papirja v želeni obliki (šopek, obraz, hiša …) in razstavite umetnino doma.
Katere rastline ne smejo manjkati v herbariju?
Junij je za izdelavo herbarija še posebej primeren, saj so travniki in gozdovi posuti s cvetovi. Prav od tod izhaja staro slovensko ime za junij – rožnik. Med rastlinami s posebej ličnimi cvetovi boste na travnikih in v gozdovih našli rjavordečo krvomočnico (Geranium phaeum), navadno kukavico (Orchis morio), travniško kozjo brado (Tragopogon pratensis), kalužnico (Caltha palustris) in vrednikov jetičnik (Veronica chamaerys). Če želite ustvariti dišeči herbarij, iščite rastline z izrazitim vonjem. Mednje na primer sodijo žajbelj, sivka in vijolica. vsekakor morate v herbarij uvrstiti tudi liste avtohtonih slovenskih dreves.
Herbarij redkih, zavarovanih rastlin
Ker zavarovanih redkih rastlin kajpak ne smete nabirati, lahko namesto tega iz njih naredite ‘foto herbarij’. Namesto, da bi rastlino utrgali, jo ovekovečite s fotoaparatom. Če boste sličice natisnili v fotokopirnici (kar sploh ni zelo drago), boste ob navadnem herbariju lahko uživali še v lepotah foto herbarija. V Sloveniji so nekatere domorodne rastline ogrožene in jih ne smemo nabirati. Preden se lotite izdelovanja herbarija, preučite, katerih rastlin ne smete nabirati. To je dobra priložnost, da otrokom predstavite nevarnost izumiranja rastlinskih vrst. Tudi pri nabiranju običajnih rastlin otroke poučite, naj ne nabirajo več, kot potrebujejo.
Delavnice o rastlinah, na katere lahko vpišete otroke, prirejajo:
- Botanični vrt Univerze v Ljubljani
- Arboretum Volčji Potok
- Prirodoslovni muzej Slovenije
Kje po svetu si lahko ogledate zanimive herbarije?
- Pariz: Muséum National d’Histoire Naturelle
- New York: New York Botanical Garden
- London: Royal Botanic Gardens
- Ženeva: Conservatoire et Jardin botaniques de la Ville de Genève
Ne pozabite
- Ko odhajate v naravo, sebe in otroka zaščitite pred klopi z repelenti ali s primernimi oblačili.
- Ko sušite rastline, po potrebi menjajte papir. Vsekakor rastlino nalepite na drugo podlago po tem, ko je že posušena, saj bo stari papir naguban in neprivlačnega videza.
Preberite tudi: 5 zlatih pravil za nabiranje zdravilnih zelišč
