Globalna zarota proti zdravju

Dr. Krebs je izoliral in testiral snov, imenovano laetril, amigdalin pa tudi vitamin B17, ter si za življenjsko nalogo zadal dokazati, da je ta naravna snov najbolj učinkovito zdravilo za rakava obolenja.

Navedli smo kar nekaj dokazov in citatov zdravnikov in ljudi, ki so raka uspešno premagali, ter našteli še nekaj nekdaj smrtnih bolezni, ki pa so se izkazali ozdravljive, če je pacient spremenil – način prehrane. Kljub vsemu rak, ki ga dr. Krebs tudi prišteva med bolezni napačne prehrane, ostaja nepremagan in zapisane so ocene, da bo v 21. stoletju že kar “večina prebivalcev ZDA umrla za rakom”. Istočasno pa je snov, za katero znanstveniki trdijo, da je ne le pri preprečevanju, temveč predvsem pri zdravljenju raka izredno uspešna, v ZDA prepovedana! Še več, ljudje se z njo sicer lahko ozdravijo v Mehiki, po vrnitvi domov pa s terapijo ne smejo nadaljevati, če naj ne bi imeli težav!

Ko je kakšna stvar tako preganjana, jo je prav gotovo potrebno natančno proučiti. S civilizacijo se širi rak, s širjenjem interneta pa se širi tudi prepovedano védenje o zdravljenju raka.

Nekoliko kemije

Nasprotniki vitamina B17 imajo dober izgovor: “ta snov namreč vsebuje cianid, ki pa je strupen”. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (cianovodika), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so nastale rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah.

_

Beta-glukozidaza razpara molekulo B17 na tistem mestu, kjer se je razvil rak. Oba strupa se sinergistično spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B17 pride v stik z zdravimi celicami, rodaneza razstrupi cianid (iz cianovodika) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu! Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rodanezo – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom …

Celoten članek Globalna zarota proti zdravju si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.