Prijava
Arheologi na Velikonočnem otoku so izkopali dva kipa od 887 masivnih glav, ki krasijo otok. Kipa so izkopali do konca v globino in tako razkrili dva sedem metrov dolga in lepo ohranjena trupa. Projektna vodja izkopavanj Jo Anne Van Tilburg je ob tem dejala, da so z izkopavanji odkrili tudi veliko starodavnih tehnik tedanjih inženirjev. Med izkopavanji so odkrili, da je prst odlično ohranila petroglifske zapise, ki krasijo trupe glav. Arheologi so med izkopavanjem našli tudi kosti tun, kar potrjuje pričevanja potomcev Rapa Nui-ev, da so bili kiparji plačani s hrano.
Poleg tega so z izkopavanji dobili nekaj novih dognjanj o tem, kako so kipe postavljali. Ugotovili so, da kipi stojijo na trdnih kamnitih tleh, v teh tleh pa so bile izklesane luknje za debla za oporo in za vrvi. Za dvigovanje samih kipov v pokončni položaj pa so uporabljali vrvi, kamne in kamnito orodje.
Velikonočni otok leži v jugovzhodnem delu Tihega oceana, dolg je 24 in širok 12 kilmetrov. Je eden od najbolj oddaljenih koščkov kopnega, od najbližje naseljenega otoka leži 2.075 kilometrov stran. Prvotni naseljenci so se na otok preselili s Polinezije v petem stoletju z velikimi kanuji. Na otoku sicer ni bilo veliko živali, s seboj so pripeljali denimo le kokoši in podgane. Je bilo pa prsti, gozda in sladke vode dovolj, da se je razcvetla civilizacija. Tako je v določenem trenutku na otoku po nekaterih ocenah živelo kar dvajset tisoč ljudi, ki so obsežno delali velikanske kipe. A jih žal ni zanimala skrb za otok, gozd so vztrajno sekali, dokler niso v 16. stoletju posekali zadnjega drevesa. Ko je Nizozemski admiral kot prvi Evropejec leta 1722 prišel na otok, je tam živelo okoli tri tisoč ljudi, ki so živeli v jamah in se neprestano bojevali med seboj za hrano, bili so celo kanibali.
