Prijava
Spalna apneja je precej bolj razširjena težava, kot si morda predstavljate. Z njo naj bi se spopadal precejšen delež odraslih, pojavljala pa naj bi se celo pri otrocih. Za spalno apnejo je značilno zastajanje diha med spanjem. Dihanje se tako za nekaj trenutkov ustavi in nato spet nadaljuje, ti cikli pa se lahko ponovijo kar nekajkrat na noč. Že iz tega osnovnega opisa je verjetno razvidno, da je lahko spalna apneja zelo nevarna. Ukrepi, s katerimi je mogoče zmanjšati tveganje za tovrstne težave, so torej izjemno pomembni. Sodeč po raziskavi, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Journal of Clinical Sleep Medicine, je eden takšnih ukrepov tudi pogostejša telesna aktivnost …
Metaanaliza zajela več kot 155.000 oseb
Med najpogostejše težave, ki so neposredno povezane s spalno apnejo, spadajo glavoboli in nihanja razpoloženja, ki so posledica slabše kakovosti spanca. Ljudje s spalno apnejo imajo lahko seveda obenem težave tudi s kronično utrujenostjo, zanje pa je zelo značilno tudi smrčanje. Omenjena raziskava je prinesla pomemben uvid v možnosti za zmanjševanje tveganja za pojav spalne apneje. Šlo je za metaanalizo, ki je zajela podatke za več kot 155.000 odraslih oseb, pri čemer je bila njihova povprečna starost približno 46 let.
Raziskovalci so se osredotočili predvsem na vsakodnevne navade anketirancev, njihovo zdravstveno stanje, sociodemografske podatke in na specifike, povezane s spanjem. Pri kar približno 7 odstotkih vseh sodelujočih je bila diagnosticirana spalna apneja. Analiza posameznikov, pri katerih je bila postavljena omenjena diagnoza, pa je nato razkrila, da je ena izmed skupnih značilnosti pri tej skupini nadpovprečna količina sedenja …
Zmanjšanje nevarnosti že v primeru dodatnih 20 minut manj intenzivne aktivnosti
Nadaljnja analiza podatkov je prinesla dodatna spoznanja o korelaciji med (ne)aktivnostjo in spalno apnejo. Ugotovljeno je namreč bilo, da je že rahlo povečanje količine telesne aktivnosti pomenilo vse prej kot zanemarljivo zmanjšanje tveganja. Pri tem ni pomembno, da gre za intenzivnejšo obliko vadbe. Za zmanjševanje nevarnosti za spalno apnejo zadostuje že zmerna telesna aktivnost, na primer sprehod. Te ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Menili so namreč, da bo za pozitivno korelacijo vendarle potrebna intenzivnejša vadba.
Kolikšno povečanje količine gibanja je torej potrebno za zmanjšanje tveganja za spalno apnejo? Če je telesna aktivnost, za katero se odločate najpogosteje, hoja, to pomeni, da se priporoča vsaj približno 20 dodatnih minut na dan. V primeru izbire intenzivnejše aktivnosti pa naj bi se tveganje za spalno apnejo zmanjšalo že v primeru dodatnih 8 minut vadbe.
Čeprav znanstveniki še ne vedo povsem natančno, zakaj se razvije spalna apneja, je jasno, da je mogoče z določenimi spremembami vsakodnevnih navad zmanjšati nevarnost za to diagnozo. Ne moremo torej govoriti o jasni vzročno-posledični povezavi, vendar zagotovo obstajajo določene korelacije, ki jih je težko spregledati. Raziskave, kot je ta, ki smo jo predstavili v tokratnem članku, so tako zagotovo pomembne, saj pomagajo ugotavljati, kateri preventivni ukrepi so lahko še posebej učinkoviti. Kot vse kaže, je eden izmed tovrstnih ukrepov tudi redna telesna aktivnost, pri čemer lahko pozitivne spremembe dosežete že v primeru rahlega povečanja aktivnosti. Ne potrebujete torej ogromno časa, zato ni pravih izgovorov – še posebej če spadate med tiste s povečanim tveganjem za spalno apnejo.
Za zmanjševanje tveganja za spalno apnejo pa je med drugim zelo pomembna tudi dobra spalna higiena (ustaljen urnik spanja, zatemnjena in nehrupna spalnica, izogibanje elektronskim napravam pred odhodom v posteljo ipd.), ki vam lahko seveda pomaga tudi pri preprečevanju drugih težav, povezanih s spanjem.
Preberite tudi: Spalna apneja: 3 opozorilni znaki, na katere bodite pozorni
