Prijava
Vsak človek se rodi z določenimi sposobnostmi in predispozicijami, kar lahko poimenujemo tudi usoda. Tako za nekoga rečemo, da je blagoslovljen z zelo srečnim življenjem, nekoga drugega imamo za nesrečnega, večina pa živi nekje vmes. Mnenja glede našega osebnega vpliva na usodo so deljena: včasih čutimo, da ne moremo storiti nič, mnogi pa vse bolj spoznavajo, da lahko z iniciativnostjo, disciplino in različnimi tehnikami spremenimo določene vplive, ki nas omejujejo pri uresničevanju potencialov.
Ena od takih tehnik, ki postaja vse bolj popularna tudi v našem okolju, je feng shui; uporabimo jo lahko na različnih področjih življenja, veliko pa pomaga tudi pri urejanju okolja za nas same in za naše otroke. Če otroško sobo uredimo v skladu s principi feng shuia, jim že izhodiščno pomagamo izkoristiti blagoslove oziroma se izogniti negativnostim.
Oprema otroške sobe
Dandanašnja družba od otrok in mladine zahteva vse več, dom pa zanje predstavlja izhodišče in varnost, zato naj bi jim nudil čim večjo oporo. K temu seveda prispeva tudi oprema otroške sobe, ki mora na otroka vplivati vzpodbudno, ga polniti z energijo. Žal arhitekti ne upoštevajo dejstva, da otroci za razvoj in izražanje svoje osebnosti potrebujejo veliko prostora, v novejših hišah in stanovanjih pa so otroške sobe pogosto zelo majhne. Seveda sta oprema in velikost sobe odvisna od starosti in osebnosti otroka; majhen otrok potrebuje drugačno okolje kot mladostnik, vsi pa v njem opravljajo mnoge aktivnosti, od igranja, učenja in dela do spanja. Oprema otroške sobe mora vse to omogočati in hkrati dajati vtis skladne celote, puščati čimveč prostora za gibanje. Tako na primer pohištvo mehkih oblik, zaobljenih robov, prihrani otroku marsikatero buško ali modrico, zelo temno, težko starinsko pohištvo in starine pa ne sodijo v otroško sobo, saj vnašajo v prostor vibracije iz preteklosti.
Prostor za spanje
Za vsakega človeka je pomembno, da spi na ugodnem prostoru, za otroke pa še posebno. Zlasti pri majhnih otrocih je potreba po varnosti in zaščiti zelo močna in otrokova podzavest se mora počutiti čimbolj varno. To občutje varnosti vzpostavimo tako, da postavimo vzglavje postelje ob steno (sporočilo podzavesti: če imam za seboj steno, mi nihče ne more skočiti v hrbet; čeprav realno ni nobene nevarnosti, gre pri tem za psihološki vpliv – človekov alarmni sistem je v stalni pripravljenosti). Postelja torej nikakor ne sme stati sredi sobe in če je zaradi prostorskih omejitev ni mogoče postaviti z vzglavjem ob steno, naj bo ob steni vsaj ena stranica postelje. V tem primeru lahko naredimo zaščito za vzglavjem s špansko steno ali pa tja postavimo omaro. Majhnim otrokom da občutek varnosti tudi blago, napeto nad posteljico, ali zaščitna mreža proti komarjem.
Paziti je treba, da vzglavje otroške postelje ni pod oknom, saj tudi to ne nudi dovoljšnje zaščite in je otrokova podzavest v stalni pripravljenosti. Poleg tega energija qi zapušča prostor predvsem skozi okno, zaradi česar nastaja prepih in tok energije (ta obstaja tudi pri zaprtem oknu), ki otroku neprestano jemlje energijo.
Otroška postelja ne sme stati med vrati in oknom, saj tudi v tem primeru tok energije izčrpava otroka; prav tako ni ugodno, če otrok z nogami kaže proti vratom.
Če je otroška postelja dvignjena, ima otrok lahko spodaj varen kotiček za igranje ali pa so tam predali za perilo. Prostor se koristno uporabi tudi, če namesto dveh postelj postavimo pograd, nadstropno posteljo, dejansko pa je to manj ugodno kot posamezna postelja; otrok spodaj se lahko počuti utesnjeno.
Most nad otroško posteljo je pogosta, vendar slaba rešitev oblikovalcev pohištva. Most pritiska na pod njim ležečega otroka, ki lahko zato doživlja glavobole.
Smer spanja
Do svojega štirinajstega leta naj bi otrok spal v smeri vzhod-zahod, kasneje pa, tako kot odrasli, v eni od svojih harmoničnih smeri. Mladostniki vzhodne smeri naj spijo z glavo proti vzhodu, jugovzhodu ali severu, proti jugu lahko spijo le tisti, ki so rojeni pozimi. Energije, ki prihajajo z juga, so namreč zelo živahne in ne omogočajo mirnega spanca. Mladostniki zahodne smeri naj spijo v smeri proti zahodu ali severozahodu. Spanje z glavo proti jugozahodu in severovzhodu, ki sta sicer tudi zahodni smeri, ni priporočljivo, saj spanje na nemirni zemeljski osi negativno vpliva na človekovo stabilnost; spanje proti severovzhodu lahko povzroča nočne more.
Kako torej ugotoviti, katera smer je ugodna za vašega otroka?
Izračun za fante:
Seštevajte vsa števila v letnici rojstva do enomestnega števila, nato dobljeno številko odštejte od 11. Upoštevajte, da se kitajsko leto začenja približno 5. februarja. Če je fant rojen v začetku leta, se raje prepričajte, kdaj natančno se je začelo leto po tem koledarju.
Primer:
Fant, rojen leta 1989, ima energijo 2 in spada v zahodno skupino.
1+9+8+9=27 2+7=9 11-9=2
Izračun za dekleta:
Seštevajmo vsa števila v letnici rojstva do enomestnega števila, nato dobljeni vsoti prištejmo 4 in seštevajmo do enomestnega števila.
Primer:
Dekle, rojeno leta 1989, ima energijo 4 in spada v vzhodno skupino.
1+9+8+9=27 2+7=9 9+4=13 1+3=4
Kadar dobimo rezultat 5, se upošteva, da ima dekle energijo 8, fant pa 2.
……………………………………………….Vzhodna skupina Zahodna skupina
Energija mladostnika 1, 3, 4, 9 2, 5, 6, 7, 8
Smer spanja ali sedenja pri učenju J, JV, V, S Z, SZ, JZ, SV
Pisalna miza
Delovni prostor v sobi, kjer se otrok dobro počuti in se lahko osredotoči na delo, ugodno vpliva na njegov uspeh v šoli. Otroci največkrat intuitivno čutijo, kaj je zanje dobro, zato se lahko zgodi, da nočejo sedeti za svojo pisalno mizo in pišejo domače naloge v kuhinji ali kje drugje. Boljša rešitev je, da jim ponudimo primeren prostor za delo v njegovi sobi.
Pisalna miza naj bo postavljena tako, da bo otrok sedel s hrbtom proti steni in obenem imel pregled nad prostorom in vrati, ki vodijo v sobo. V nasprotnem primeru, če sedi s hrbtom proti vratom, ne more nadzorovati dogajanja v sobi in ne vidi, kdo vstopa, zaradi česar se težko osredotoči, je negotov, nemiren in raztresen.
Tudi če je soba zelo majhna, ne bi smeli postaviti mize tako, da ima otrok pred seboj steno, saj to blokira misli in ideje – te potrebujejo prostor za kroženje.
Če stoji pisalna miza pred oknom, je pogled skozi okno navadno zanimivejši kot učenje; zelo ugodno pa je, če je okno ob strani, ker pada svetloba na pisalno mizo – na pisalni mizi mora biti vedno dovolj svetlobe.
Če je možno, naj majhni otroci pri učenju sedijo v smeri vzhod-zahod, kasneje pa v eni od svojih harmoničnih smeri.
Barve v otroški sobi
Prostor, kjer stoji postelja, naj bo umirjen in sproščajoč, prostor, kjer otrok piše domače naloge, pa živahen, vendar ne utrujajoč; pogosto je vse to treba vzpostaviti v majhnem prostoru.
Na splošno so otroške sobe zelo barvite. Otroci imajo radi žareče barve, zlasti rdečo; žareče ali celo slepeče barve sicer res poživljajo, če pa so premočne, lahko naredijo otroka nervoznega. Rdeča barva je posebno močna in še okrepi eventuelno hipermotoričnost, agresivnost ali nervoznost. Na velikih površinah mora biti rdeča barva v zelo blagem tonu, na primer svetlo mareličnem. Otroci imajo običajno dovolj svoje energije in ne potrebujejo posebne barvne spodbude, poleg tega pa so v sobi živo pisane že igrače in drugi predmeti.
Svetle pastelne barve so zelo primerne za otroško sobo in uporabimo lahko več različnih barv, vendar naj prostor ne postane preveč pisan, saj lahko to učinkuje razdiralno. Manjka varnost in zavetje, otrok se težko osredotoči na učenje. Podoben učinek imajo otroške tapete s številnimi pisanimi motivi iz pravljičnega sveta ali velikimi kontrastnimi vzorci. Poslikana tapeta močno vpliva in lahko zavira otrokovo domišljijo.
Za barvno opremo otroške sobe so priporočljivi svetli in jasni barvni odtenki, kot je marelična, roza, nežna zelena, svetlo modra in rumena. Če je otrok zelo živahen ali celo hiperaktiven, se dobro počuti med hladnejšimi in pomirjajočimi barvami iz zelenega in modrega barvnega spektra, otroci bolj umirjenega značaja pa prenašajo tudi bolj živahne barve, kot so oranžni in rdečkasti odtenki.
Za boljšo koncentracijo pri učenju naj bo v bližini pisalne mize nek predmet rumene barve, če ima otrok težave z govorom, pa mu lahko pomaga turkizna barva.
Temnejše barve, kot so rjava, siva in črna, so manj primerne za otroško sobo. Če že so, naj bodo v manjšem obsegu, ker vplivajo zadušljivo in tesnobno in za otrokov razvoj niso posebno spodbudne.
Ko se odločamo za barve v otroški sobi, pa naj bodo to barve sten ali pohištva, jih po možnosti uskladimo z željami otroka, saj že majhni otroci dajejo določenim barvam prednost. Če otrok neke barve ne mara, moramo to upoštevati, vedno pa se najde rešitev, ki zadovolji obe strani. Ne pozabimo, da bo v sobi živel otrok in ne mi.
Posteljno perilo naj ne bo rdeče barve, prav tako niso priporočljivi divji, zelo pisani ali dinamični vzorci. Poskrbeti je treba, da predstavlja prostor za spanje miren kotiček, kjer si lahko otrok res odpočije.
Regina S. Rant, foto: sxc
