0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

RubrikeZanimivostiNa obisku: Domačija Grčin - Naj življenje zdravo teče

Na obisku: Domačija Grčin – Naj življenje zdravo teče

MORDA VAS ZANIMA

Tradicija domačije Grčin, ki stoji v Podvinu pri Polzeli, sega že v čas Avstro-Ogrske, saj je bila takrat poznana predvsem po predelavi sadja za tolkec, jabolčno vino, prav tako pa tudi po jabolkih starih avtohtonih sort za ozimnico. Pri Grčinovih pa so danes specializirani predvsem za predelavo sadja v kakovostne naravne jabolčne sokove, kar je danes že prava redkost. Pogovarjali smo se s Petrom Čvanom, ki je vodenje domačije prevzel konec 90. let.

- Oglas -

jabolka

Kako se je začela vaša družinska zgodba? Kam sega zgodba o pridelavi jabolčnega soka na domačiji Grčin?

Tradicija domačije sega v čas Avstro-Ogrske. Že takrat so pridelovali sadje, ki je romalo na cesarske dvore Dunaja, Pariza in celo Egipta (o tem pričajo pripovedovanja starih ljudi in zgodovinski zapisi). Sadje, ki je posebnost domačije, so že pred več kot 100 leti večinoma predelovali v t. i. jabolčno vino oziroma tolkec. V tistih časih so predelali več kot 12000 litrov tolkeca. Mlajša generacija je predelavo popolnoma preusmerila v segment brezalkoholnih sokov, pri čemer je vrhunska kakovost na prvem mestu.

Do te odločitve je prišlo konec 90. let, ko sem se odločal med nadaljevanjem akademske kariere čez lužo ter oplemenitenjem in nadaljnjim razvojem domačije. Na koncu je zmagalo slednje. Prepotoval sem ogromno sveta in zavedati sem se začel, da ima to, kar imamo doma, veliko vrednost. Kakovostna hrana je zelo pomembna in bilo bi neodgovorno, da bi vse to pustil propasti!

- Oglas -

Ko smo pred leti dobili odličje na ocenjevanju v Italiji, so se nam začela odpirati vrata v tujino, a smo zaradi majhnosti in omejenih količin sadja to možnost za zdaj pospravili v svojo skrinjo prihodnosti. Zadnja leta se sploh več ne udeležujemo ocenjevanj, ker smo se že dokazali – pomembno nam je zadovoljstvo vsake posamezne stranke. Kljub trenutnemu neudeleževanju ocenjevanj pa se še vedno želimo udeležiti svetovnega ocenjevanja in ugotoviti, kje je naše mesto pod soncem v svetovnem merilu.

Iz starih sort jabolk proizvajate sokove iz družine Jabolčnik? Kakšna je njihova dodana vrednost?

Stare sorte večinoma predstavljajo bobovec, carjevič, mošancelj, zlata parmena, v manjši meri sok stiskamo tudi iz nekaterih novejših sort, kot so jonagold, idared, braeburn …

Bistveno pri starih sortah je, da so te sorte cepljene na sejancih, kar pomeni zelo mogočna drevesa, ki črpajo bogastvo mineralnih snovi globoko iz zemlje. To so hranljivo bogata jabolka. Biodinamiki bi vam lahko povedali več tudi o energijah teh dreves (visoke stopnje polifenolov, mineralov …), v kombinaciji z mlajšimi sortami na šibkih podlagah pa lahko dobite kulinarične presežke, ki pobirajo odličja kjerkoli.

Lahko povem, da v naših sadovnjakih praktično ne poznamo pesticidov in druge kemične navlake. Te površine niso bile kemično tretirane tudi 100 let ali več, zaradi česar so tla čista, hkrati pa polna različnih živalskih in rastlinskih vrst.

- Oglas -

K nam že leta hodi regrat nabirat veliko ljudi samo zato, ker nam zaupajo in vedo, da ne svinjamo. Tudi v ekoloških nasadih aronije nemalokrat srečam gospodinje, ki mi rečejo, da naj jih pač razumem, a če regrat naberejo tukaj, zares vedo, kaj jedo.

Družina Grčin v sadovnjaku približno 1925 leta
Družina Grčin v sadovnjaku približno 1925 leta

Kolikšen delež soka pridelate iz jabolk iz lastnega sadovnjaka? Kaj pa preostanek? Na kakšen način izbirate dobavitelje?

Iz lastnih sadovnjakov pridelamo večino sokov, se pa to seveda iz leta v leto spreminja. Zadnja neurja v lanskem letu so povzročila, da smo izgubili drevo hruške, stare več kot 130 let. Lanski vihar je stresel nekaj ton jabolk in celo izruval nekaj častitljivih jabolčnih 100-letnikov!

Sadje dokupimo na določenih sadjarskih in eko kmetijah Savinjske doline in celjske regije. Pomen podpiranja lokalnega vidim v gospodarskem obstoju okolja, v katerem živimo – ne gre le za hrano, ampak tudi za vse ostale segmente. Prav tako to ni neka oblika patriotizma, saj se imam sam za Zemljana. Po mojem mnenju so barva kože, kultura religija itd. stvar zasebnosti posameznika, barva krvi pod kožo pa je, kolikor vem, še vedno rdeča pri čisto vseh ljudeh.

Podpiranje lokalnega je pomembno zato, ker smo vpeti v sistem, kjer zmaguje močna trgovina, a nad vsako trgovino je tudi povpraševanje. Če bi bili ozaveščeni, kot so naši sosedje Avstrijci, potem bi najprej kupovali lokalno, šele potem pa tudi uvažali. V Avstriji imajo eno najnižjih stopenj brezposelnosti in čudovito urejene sisteme agroživilskega sektorja.

Lokalno za lokalno je edina pot prosperitete, sploh mlajše generacije postajajo vedno bolj pozorne na to, kaj dajejo v usta. Zato me pa zelo žalosti dejstvo, da pri nas določena organizacija za varovanje potrošnikov na neki svoji internetni strani razvršča hrano po semaforju – s tem ni nič narobe, a ko vidim, kako umeščajo pijače, zelo podvomim vanje in se vprašam, kdo jih financira, ali je morda vzrok neznanje … Popolnoma umetna energijska pijača z močno spornimi umetnimi sladili (aspartam je dokazano kancerogen) je po njihovem semaforju super. Vse vrednosti v zelenem, medtem ko je 100% sadni sok, ki ima po njihovem preveč sladkorja, manj zaželen. Strinjam se s tem, da preveč sladkorja absolutno ni dobro, a če gre za izključno sadni delež, potem to ne bi smelo biti sporno.

Kaj bi pa vi raje dali piti svojemu otroku? Energijsko pijačo s sladili, aditivi, konzervansi ali sadni sok z naravno prisotnim sladkorjem iz sadja? Poznam veliko mladih družin, katerih otroci so zrastli na naših sokovih, pa ni o debelosti ne duha ne sluha!

družina Jabolčnik
Družina sokov Jabolčnik

Kakšni so postopki predelave jabolk v jabolčni sok? Kako nastane zares dober jabolčni sok?

Upam si reči, da imamo enega izmed najbolj nežnih postopkov pasterizacije v Evropi. Postopek smo razvijali dolgo časa ter spremljali, koliko časa in ob kakšni temperaturi pasterizirati, da bi ohranili biološko polnovrednost živil in določenega dela vitamina C, ki je zelo občutljiv. Pri vsem tem pa je seveda pomembna tudi higiena.

Za zares dober sok je pomembnih več stvari, to so dobro jabolko, dobre harmonične sestave suhe snovi in kislin, optimalna zrelost, prave sorte … Potem pa takoj sledita tehnologija predelave in seveda kakovostna embalaža. Zelo dobro poznam področje plastike (najhujši so aditivi, ki se dodajajo materialu za prehrano), zato se močno izogibamo polnjenju sokov v plastenke in drugo podobno embalažo, čeprav bi bilo to za nas lahko bolj dobičkonosno (imeli bi manj dela, manj stroškov z embalažo, manj skladiščnih prostorov), vendar bi bil to hud davek za zdravje naših strank.

Kam želite zgodbo peljati v prihodnje?

Načrtov je ogromno, razvijati želimo nove linije sokov, na trg bomo kmalu dali nov okus s svežimi cvetovi divjega bezga, ki ga nabiramo na nadmorski višini več kot 700 m, ki je noro dober (tako pravijo naše stranke). Odlikuje ga odlična aroma, je zelo zdrav, poleg tega pa zaradi nežnega postopka predelave ohrani veliko hranilnih snovi.

Želimo si biti prisotni v vsakdanjiku ljudi, ki cenijo kakovost, okus in koristne snovi živil. Počasi bomo začeli z odpiranjem skrinje prihodnosti in verjetno začeli malo kukati v tujino, nekaj zanimivih poti se nam že odpira, a je za zdaj še prezgodaj govoriti o tem.

Želimo si ustvarjati najboljše sokove in pristati med najboljšimi priznanimi proizvajalci sokov na svetu, hkrati pa ohraniti svojo lokalno zgodbo z omejenimi kapacitetami in sadjem vrhunske kakovosti.

NAJNOVEJŠE