Prijava
Prsti so otrpli od mraza, iz nosu pa kaplja. Bi se prilegel topel čaj, širok lonček, ki ogreje roke, iz njega pa se omamno kadijo dišeči hlapi? Prav zato vam tokrat ponujamo nekaj receptov za domače zeliščne čaje, ki so seveda veliko boljši od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovini.
Spominjam se tetine kuhinje, velikega zidanega štedilnika, na katerem je bil vedno lonec s čajem. Vsako jutro je izlila njegovo vsebino v vedro s hrano za pujske in nalila svežo studenčnico. Malo se je razgledala po vsebinah številnih skrbno zavezanih vrečk iz blaga, pogledala v nebo, kot da bi med oblaki in prvimi sončnimi žarki iskala namig. Potem pa je iz vsaj treh vrečk vzela po eno pest suhih cvetov in listov in jih ob žebranju molitve z zamaknjenim izrazom na obrazu spustila v vodo. Ta obred je bil vedno enak in vendar vsakokrat drugačen. Začutila je energijo prehajajočega dne, posušena zelišča pa so ji pomagala, da se z njo uskladi. Mešanica je bila vsak dan malo drugačna, čarobni napitek, ki je tako nastajal, pa nas je vse navdal z radostnim pričakovanjem novega dne. Pregnal je še zadnje ostanke zaspanosti in zbistril um za nove podvige.
Nabiranje rastlin in plodov
Rože za čaj smo vedno nabirali ob točno določenih dnevih in urah. Mnogo let kasneje sem ugotovila, da se temu reče »biodinamični način« in da to ni novodobna modna muha. Ta starodavni način je skozi generacije pomagal ljudem pri pridelavi in spravilu pridelka, pri sečnji lesa, nabiranju gozdnih plodov in čajev ter tudi striženju las in nohtov.
Od zgodnje pomladi do pozne jeseni smo ob posebnih dnevih nabirali zdravilne rastline. Ob dnevih za cvet smo točno opoldne nabirali cvetove najprej vijolic, potem lapuha, nato še bezga, zlatega regrata, šipka, kamilice, ognjiča in na koncu še šentjanževke. Takrat imajo cvetovi največ eteričnih olj in največjo zdravilno moč. Tudi liste smo nabirali ob takih dnevih. Skrbno prebrane in očiščene rastlinice smo sušili pod streho v senci na posebni mizi, ki je bila namenjena le tovrstnim opravkom. Nameščena na prepihu je bila »miza za čaje« zelo priljubljena v vročih poletnih dneh, zato pomočnikov pri pripravi in sušenju nikoli ni manjkalo.
Posušene, a še vedno živih barv smo rože previdno pospravili v platnene vrečke, te pa v večje pločevinaste škatle, ki so se nepredušno zaprle. Miške in molji naj si kar sami naberejo svoje rožice!
Sušenje plodov
Nabiranje in sušenje plodov je še malo bolj zahtevno, ker traja več dni. Borovnice, maline in gozdne jagode smo najraje kar pojedli, a ko smo se nasitili, smo odnesli teti nekaj lončkov slastnih sadežev, da jih je posušila na krušni peči. Najbolj ugodni dnevi za to so dnevi za plod. Tako se sadeži tudi lepo ohranijo, v čaju ali kompotu pa se njihov okus in aroma popolnoma povrneta.
Korenine koprive, kolmeža, sleza smo izruvali na dan za korenino, saj so v tistih dneh vsi vitalni sokovi shranjeni v korenini. Še bolje je, če je takrat oblačno. Še danes so mešanice domačih čajev nekaj posebnega in vsako zimo se pojavi nekaj novih. Stare recepture se vračajo in nas spominjajo na otroštvo.
Vsakdo si lahko sam naredi svojo mešanico. Pomembno je le, da pri tem ne hiti, temveč v miru začuti vonjave zelišč in prisluhne, kaj sporočajo. Ne pozabimo, da so rastline z nami že tisočletja in njihova energija je usklajena z našo na prav čudežen način. V tem okolju sobivamo in se srečujemo z istimi težavami in radostmi. Vsak dan prinese nekaj novega, zato bo čajna mešanica verjetno vsak dan čisto malo drugačna.
Nahod
Pri nahodu je treba veliko piti, zato se prileže čaj iz listov poprove mete, kamilice in vrbovega lubja. To tudi prežene glavobol. Da se spotimo in hitreje obnovimo odpornost, pa poskrbi čaj iz bezgovih in lipovih cvetov. Topla postelja in počitek sta najboljše zdravilo. V Srbiji sem slišala rek, da nahod traja en teden, če ga zdraviš, če ga ne zdraviš, pa traja 7 dni. Narave se pač ne da priganjati.
S počitkom poskrbimo, da se nahod ne bo razvil v hujše vnetje grla in žrela. Pri tem pomaga čaj iz timijana (materine dušice), korenine in listov sleza, listov ozkolistnega trpotca, grgranje žajbljevih listov.
Komarčkov med
Komarčkov med vedno ublaži dražeči kašelj in omogoči mirno spanje.
Priprava komarčkovega medu je dokaj preprosta:
20 g svežih zdrobljenih plodov komarčka zmešamo z 200 g akacijevega (ali kakega drugega cvetličnega) medu in pustimo stati 10 dni. Nato med precedimo. Uživamo ga 2- ali 3-krat na dan po eno čajno žličko. Preden ga pogoltnemo, ga malo povaljajmo po ustih. Odličen in učinkovit je tudi kot napitek: čajna žlička medu v skodelici tople vode.
Regratov med
Regratov med ni pravi med, temveč zgoščen sirup iz sladkorja in rumenih cvetnih lističev regrata.
Na dan za cvet naberemo približno 2 litra cvetov, jim potrgamo cvetne lističe, zeleni del pa zavržemo. V kozarec na dno vsujemo najprej 2 jušni žlici surovega nerafiniranega trsnega sladkorja, na to damo za 1 cm cvetnih lističev, nato še 3 žlice sladkorja, pa spet plast cvetov in tako izmenično, dokler kozarec ni poln. Zapremo ga s kosom bombažnega blaga, ki ga dobro zavežemo, da notri ne prilezejo mravlje ali muhe. Kozarec pustimo na soncu vsaj 3 tedne. V tem času se sladkor raztopi v soku iz cvetov, na vrhu pa ponovno kristalizira. Če je mogoče, sirup precedimo, ostanek iz cvetov lahko uporabimo za čaj. Regratov med damo bolniku 1- ali 2-krat na dan po eno čajno žličko. Tudi majhnim otrokom ga lahko damo, le sorazmerno manjšo količino.
Črni bezeg
Zimsko veselje, sankanje, smučanje in kepanje včasih položi v posteljo še tako neugnane navihance. V takih primerih nam je mama skuhala čaj iz plodov črnega bezga. To nam je povrnilo moči. Bezgove jagode imajo ogromno železa in vitamina C. Tudi sicer je sirup iz bezgovih jagod odličen proti slabokrvnosti.
Zimski čaj
Najraje smo imeli zimski čaj iz malin, robidovih listov, šipkovih plodov in mete. Mama je dodala še eno nageljnovo žbico in košček limonine lupinice. Ob takem čaju se je vsak prehlad polegel, najrajši pa so ga imeli tudi gostje.
