Dihalne motnje med spanjem pri otrocih

Spanje je pomemben dejavnik normalnega telesnega in duševnega razvoja otrok, pogoj za zadovoljive dnevne aktivnosti, uspeh v šoli, nasploh – za zdravje otroka. Toda, ali je spanje vedno tudi počitek? Ali je ustrezno trajanje spanja hkrati tudi jamstvo za popolno psihofizično okrevanje?

Nekatera bolezenska stanja se najmočneje in v glavnem kažejo med spanjem, ko se pojavijo dihalne motnje, zaradi česar je oskrba telesa s kisikom zmanjšana. Zadnja leta zdravniki vse pogosteje diagnosticirajo dihalne motnje med spanjem, ki so posledica zmanjšanega pretoka zraka skozi zgornja dihala, t.i. sindrom obstrukcijske apneje med spanjem – SOAS.

Te motnje se pojavljajo tako pri otrocih kot pri odraslih, vendar so razlogi različni. V poteku ene epizode pride do kratkotrajne zmanjšane oskrbe krvi in tkiva s kisikom, motenj pri spanju ter motenj pri delovanju srca. Kot daljši in kasnejši učinek nezadostnega dihanja pa se pojavljajo utrujenost in vedenjske motnje, lahko pa se razvije celo visok krvni tlak in pojavijo znaki bolezni srca. Če

SOAS ne spoznamo in ne zdravimo, lahko pride do trajnih in celo življenjsko nevarnih posledic.

Ocenjujejo, da se pojavlja pri 1-3% otrok v predšolski in šolski dobi.

V 24 urah se menjavajo aktivnost in počitek, spanje in budnost in trajajo različno dolgo – odvisno od starosti otroka. Novorojenček prespi kar 20 od 24 ur. Ta čas se postopno krajša in konec prvega leta starosti spi otrok 14-15 ur, od česar 2-4 ure čez dan.

Predšolskemu otroku je poleg 8-10 ur nočnega spanja še vedno v glavnem potrebno vsaj 1-2 uri dnevnega spanja, medtem ko spi otrok od začetka šole v glavnem samo ponoči, in sicer 8-10 ur.

Med spanjem se menjavajo obdobja različno globokega spanca. Od najglobljega, ko so vse življenjske funkcije, tudi možganska aktivnost, na najnižji ravni, mišice pa popolnoma sproščene, do zelo aktivne faze, ki jo spremljajo sanje in povečana splošna aktivnost, tudi aktivnost mišic.

Kljub različno globokemu spanju in zmanjšani aktivnosti dihanja, znižani frekvenci srčnega utripa ter manjši mišični in možganski aktivnosti, so vsa tkiva in organi ves čas dobro preskrbljeni s kisikom in vse celične funkcije potekajo brez težav.

Kako nastane obstrukcijska apneja med spanjem

Nastanek obstrukcijske apneje med spanjem ima nekaj možnih vzrokov. Pri otrocih je najpogosteje povezana s povečanim limfatičnim tkivom, ki se nahaja na zgornji steni žrela in v prehodnem delu med ustno votlino in žrelom (žrelnica in mandlji). Lahko se poveča tudi limfatično tkivo v nosni votlini. Druga stanja, ki pripeljejo do obstrukcije zgornjih dihal med spanjem so veliko redkejša, prisotna pa so pri otrocih z anomalijami obraza in nosne votline (npr. pri Downovem sindromu, majhni spodnji čeljusti itd.).

Pri vseh primerih pride do motenj zato, ker otrok med spanjem ne more obdržati odprtih zgornjih dihal, bodisi zaradi majhnosti dihalnih poti, zmanjšanega mišičnega tonusa ali motenj koordinacije dihanja. Razvije se začarani krog, v katerem se zaradi globokega spanja delno ali popolnoma zaprejo dihala, občutno zmanjša ali prekine pretok zraka in za krajši čas zmanjša oskrba s kisikom. To ima za posledico spremembo parcialnih tlakov plinov v krvi, kar povzroči močnejše dihanje, zbujanje ali prehod v stanje plitkega spanja, ko se poveča mišični tonus, odprejo dihala in vzpostavi normalen pretok zraka in izmenjava plinov.

Ko otrok spet zaspi, se krog ponovno aktivira. Epizode obstrukcijske apneje se najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah. Za razliko od odraslih, pri katerih je SOAS pogosto povezan z debelostjo in povišanim krvnim tlakom, imajo otroci najpogosteje normalno telesno težo, pri izrazito debelih otrocih pa je verjetnost pojavljanja obstrukcije med spanjem veliko večja.

Znaki dihalne motnje

Otroci, ki imajo problem obstrukcijske apneje med spanjem, najpogosteje smrčijo, bolj ali manj stalno dihajo skozi usta in so med spanjem izredno nemirni, včasih se tudi pogosto zbujajo. Otroci s SOAS imajo veliko več težav med spanjem, kot so sprehajanje ali govorjenje, nočne more ali dviganje v postelji. Čez dan ti otroci nimajo posebnih težav z dihanjem, motnje, ki jih lahko opazimo, pa so dnevna zaspanost pri nekoliko starejših otrocih (npr. otrok popoldne zaspi pred televizorjem), ali pa utrujenost pri majhnih otrocih, ki se lahko kaže v hiperaktivnosti, agresiji, impulzivnem obnašanju ali izpadih.

Pri starejših otrocih lahko opazimo slabšo koncentracijo med dnevnimi aktivnostmi in slabši šolski uspeh. Motnje, ki trajajo dlje časa, lahko pripeljejo do obremenitve srca in sprememb na krvnih žilah pljuč kot tudi do zaostanka v telesnem razvoju …

Več o zdravljenju dihalnih motenj si preberite na spletni strani bambino.si