S črnim bezgom nad prehlad

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Od cveta do ploda

Maja in junija se v velikih ploščatih pakobulih razcvetijo majhni smetanasto beli, sladko-ostro dišeči cvetovi. Iz njih se septembra razvijejo majhne bleščeče črne jagode s temno rdečim sokom. V zdravilne namene uporabljajo cvetove, kuhane plodove oziroma jagode in notranjo plast lubja.

CVET. Cvetove nabiramo, ko so v polnem razcvetu. S socvetja posmukamo posamezne cvetke. Vsako leto nabiramo sveže in jih hitro in previdno sušimo, da ne postanejo rjavi. Hranimo jih dobro zaprte v steklenih kozarcih. Imajo značilen vonj. V ustih povzročajo rahlo sluzast in pozneje praskajoč okus. Sveže in posušene cvetove uporabljamo za poparke in prevretke. Bezgovi cvetovi vsebujejo čreslovine, kalij, sluzi, fenole in flavonoide.

PLOD. Zrele plodove nabiramo zgodaj jeseni. Surovi plodovi niso užitni. Povzročijo lahko slabost in bruhanje. Iz njih lahko pripravimo marmelade, sokove in vino. Lahko jih tudi posušimo. Bogati so z antocianini, folno kislino, vitaminoma C in A. Vsebujejo tudi flavonoide in cianogene glikozide, ki so v velikih odmerkih strupeni.

Posušene notranje plasti lubja, ki jih dobimo, ko olupimo črnkasto zunanjo plast, običajno v posameznih čajnih mešanicah ne uporabljamo, še redkeje posušene korenine. V lubju je sambucin, alkaloidu podobna snov.

Nas preznoji ali ne?

V ljudskem zdravilstvu bezgove cvetove radi uporabljajo pri zdravljenju prehladnih obolenj in gripe. Med drugim jim pripisujejo tudi učinek spodbujanja znojenja. Vendar v resnici še ni pojasnjeno, katere sestavine v bezgu spodbujajo znojenje (delujejo diaforetično). Tako kot pri lipi tudi pri bezgu del strokovnjakov meni, da na znojenje vplivajo zgolj večje količine vroče tekočine, ki jo popijemo s čajem. Flavonolni glikozidi in eterično olje pa naj bi s svojim vonjem in okusom olajšali pitje večje količine čaja.

Dejansko so klinične raziskave pokazale, da pri zdravih osebah do pospešenega znojenja ob pitju bezgovega čaja ne pride. Ena od možnih razlag je, da se samo bolniki s povišano telesno temperaturo na dražljaje bezgovih sestavin odzovejo z močnim potenjem.

Bolj obetavno je, da izsledki nedavnih kliničnih raziskav iz Izraela potrjujejo učinek bezgovih izvlečkov proti različnim vrstam virusov gripe. Če ga vzamemo na začetku okužbe, naj bi močno skrajšal okrevanje.

Zaradi zanimivih izsledkov omenimo še dve starejši raziskavi. Bolgarski znanstveniki so leta 1990 ugotovili, da bezgovi pripravki delujejo proti virusu, ki povzroča herpes na ustnicah (herpes simpleks tipa 1), in virusom gripe tipa A in B. Francoska študija, objavljena leta 1983, pa je opozorila na diuretični učinek bezgovih pripravkov.

Kaj, kdaj in koliko

• Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
• Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
• Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
• Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali marmelado.
• Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Navodila za pripravo

Poparek pripravimo tako, da dva do pet gramov posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo pet do deset minut, nato precedimo.
Tinkturo naredimo v razmerju1 : 5 v 25-odstotnem alkoholu.
Prevretek pripravimo tako, da 50 gramov cvetov stresemo v liter vrele vode. Kuhamo pet minut, nato počakamo, da se ohladi.

Od tu in tam

Bezeg so verjetno uporabljali že koliščarji, saj so arheologi našli njegove ostanke pri koliščarskih naseljih. Grški in rimski zdravniki so ga uporabljali kot diuretik, pri ženskih boleznih, pri vnetjih kože in čirih. Od srednjega veka dalje črni bezeg uporabljajo, da bi spodbudili znojenje in olajšali izkašljevanje.

Še več o bezgu in kako pripravimo šabeso in bezgov sok si preberite tukaj: bodieko.si/bezeg