Prijava
Že več let se soočam s problemom na brstičnem ohrovtu. Sama rastlina mi lepo zraste, nikakor pa se na njej ne oblikujejo lepi »ohrovti«. Sami plodovi so bolj majhni, večkrat pa ne oblikujejo glavice, temveč ostanejo glave razprte.
Dejan iz Železnikov
Brstični ohrovt spada v družino kapusnic in zato ima zelo podobne zahteve kod tudi druge rastline iz te kapusnic (zelje, brokoli, cvetača …). Vendar pa za razliko od ostalih pridobi brstični ohrovt svoj značilni okus šele pozimi. Je ena redkih vrtnin, ki je odporna prosti mrazu in jo zato lahko zelo dolgo obiramo na prostem. Lahko pa rastlino zavarujemo s smrečjem. Posebno pozornost namenjamo gnojenju, pri čemer smo zelo previdni. Če ga namreč preveč gnojimo, rodi brstični ohrovt le redke rožice. Sadike brstičnega ohrovta lahko sadimo takoj za zgodnjim krompirjem ali grahom, vendar ga ne sadimo pozneje kot do sredine junija. Torej ga v ta namen sejemo od sredine aprila do sredine maja. Končna razdalja med sadikami naj bo 50 cm. Že v septembru je potrebno odlomiti terminalni vrh, da se brstiči lepo tvorijo in oblikujejo. Zaradi gnojenja z lesnim pepelom postanejo brsti bolj trdi. Poskušajte biti previdnejši pri gnojenju in v jeseni odlomite vrh.
