Brez mesa živite bolj zdravo

Še pred nekaj leti je veljalo, da je za zdrav razvoj kot za ohranitev zdravja in življenjske moči uživanje mesa nujno potrebno. Strokovna priporočila so vsebovala uživanje mesa vsak dan, priporočljive količine mesa so bile zelo visoke.

A celo priporočila uradne medicine in drugih strokovnjakov so se spremenila. Tudi znane prehrambene piramide so se spremenile. Meso vztrajno drsi med neprimerne prehrambene artikle. V javnost vse bolj prihajajo izsledki znanstvenih raziskav, ki kažejo, da je meso škodljivo živilo.

Uživanje vsakovrstnega mesa in rib je rizični faktor za številna obolenja. Meso je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno kritje potreb po hranilnih snoveh. To velja za vse starostne skupine. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, zvišanem holesterolu, revmi, pri motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski in veganski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh.

Meso in druga živila živalskega izvora vsebujejo zelo veliko nasičenih maščobnih kislin, holesterola oziroma “slabega holesterola” in so tudi dokaj kalorijsko bogati. Te njihove lastnosti imajo za človekovo zdravje več negativnih posledic, med katere sodijo:

• visoka poraba nasičenih maščobnih kislin lahko med drugim vodi v odklanjanje insulina in s tem pripomore k nastanku sladkorne bolezni
• nasičene maščobne kisline podpirajo nastajanje prekomerne telesne teže, ta pa je rizični faktor za razvoj nekaterih tipov raka kot tudi za obolenja srca in krvnega obtoka, za srčni infarkt, kap, motnje v prekrvavitvi, povzroča pa tudi čustvene težave (študija, objavljena v časopisu Pediatrics, januar 2000, ugotavlja, da imajo debeli dečki in deklice do 14-tega leta znatno manjši občutek samospoštovanja kot njihovi vrstniki, ki imajo povprečno telesno težo)
• podatki kažejo, da je uživanje nasičenih maščob celo močneje povezano z umrljivostjo kot stres ali kajenje
• visok holesterol v krvi sodi poleg kajenja in visokega krvnega pritiska med tri glavne rizične dejavnike srčno – žilnih obolenj (raziskovalci ugotavljajo, da arterije ne otrdijo, če so stopnje holesterola nizke (pod 150 mg/dl krvi), tudi če obstajajo drugi dejavniki kot npr.: stres, diabetes, premalo gibanja ali družinska nagnjenost), odkrili pa so tudi, da je visoka stopnja holesterola v krvi povezana z mnogimi oblikami raka, npr. z levkemijo, z rakom na jetrih, na črevesju, na trebušni slinavki, rektumu, na pljučih, na možganih… Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju!
  Tudi rezultati kitajskega projekta (največja do zdaj raziskava o povezavi med prehrano in tveganjem obolevanja – opravljena v letih 1983 in 1989 na 10.200 ljudeh; za vsakega so obdelali več kot 1000 podatkov) kažejo, da z rastjo količine holesterola in uree v krvi raste pogostost raka, srčnih obolenj in diabetesa.
• naslednja alarmantna ugotovitev je, da meso škoduje kostem. Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija, na kar človeško telo reagira s sproščanjem kalcija iz kosti. To pa povečuje tveganje osteoporoze ter zlomov kosti.
• živalski proizvodi vsebujejo veliko arahidonske kisline, iz katere se tvorijo vnetne snovi. Te lahko povzročijo nastanek nevrodermitisa, vnetij tankega in debelega črevesja, astme, artritisa, artroze in revme.
• znanstveniki so tudi ugotovili, da beljakovinsko bogata prehrana vodi do zvišanja kortizona v krvni plazmi in slini. Če je povišanje dolgotrajno oziroma kronično, škoduje hipokamposu, kar povzroča občutno poslabšanje spomina.
• raziskava kalifornijske univerze Loma Linda je, pri tistih, ki jedo meso, ugotovila tudi do dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco …

Vir: utrinek.si