Prijava
Obsmrtno doživetje je ena najmočnejših izkušenj, kar jih človek lahko doživi. Najpogosteje se pojavi v neposredni smrtni nevarnosti. Ameriški raziskovalci so izvedli zanimivo raziskavo: primerjali so odzive 55 oseb, ki so doživele obsmrtno izkušnjo, in tistih, ki te izkušnje niso imeli.
Izkazalo se je, da ima obsmrtno doživetje bolj biološko kot duhovno podlago. Med sanjanjem naj bi bili dejavni isti predeli možganov kot v trenutku obsmrtne izkušnje. Osebe, ki so takšno izkušnjo doživele, običajno poročajo o potovanju skozi temen tunel, srečanju z močno lučjo in občutku, da je zavest zapustila njihovo telo in lebdela nad njimi. S tega položaja so lahko opazovali dogajanje pod seboj. Podobna doživljanja so značilna tudi za stanje REM spanja, v katerem sanjamo in se nam očesna zrkla premikajo s hitrostjo enega do pet hertzov. Aktivnost možganov je v REM fazi enaka aktivnosti v stanju budnosti. Raziskovalci sklepajo, da naj bi te osebe imele bolj zabrisano mejo med spanjem in budnostjo. Kar 60 odstotkov oseb, ki so poročale o prej omenjenih izkušnjah, je namreč izjavilo, da je doživelo REM spanje tudi v obdobju budnosti. Takšen ‘vdor REM spanja’ se kaže kot nesposobnost premikanja udov v času prebujanja iz spanja, občutenje nenadne šibkosti mišic v nogah ali zaznavanja glasov, ki jih drugi ne slišijo. Med tistimi, ki nikoli niso doživeli obsmrtne izkušnje, je o ‘vdoru REM spanja’ v času budnosti poročala le ena četrtina oseb.
