Življenjski krog baterij

Baterije so pogosta nadloga, ko pride do ločevanja odpadkov. Vprašanje, kam se vrže neuporabne baterije, odmeva v marsikateri glavi. V pričujočem članku si bomo pogledali življenjski krog baterije, od njenega nastanka, uporabe, pa vse do reciklaže in ponovne pridelave. Še prej pa si preberimo nekaj o …

… zgodovini baterije

Tako kot skorja vsak izum, so bile tudi baterije odkrite po naključju. Predhodnik baterije je 2000 let stari glinasti vrč z bakreno cevjo in železno palico v sredini. Če si v bakreno cev natočil kis ali vino je vrč deloval kot baterija. Leta 1780 je Luigi Galvani pri eksperimentiranju z žabjimi kraki opazil njihovo premikanje, ko se jih je na dveh mestih dotaknil z različnima kovinama. Menil je da energija prihaja iz žabjega kraka, vendar so kasneje ugotovili, da se premik pojavi kot posledica povezave dveh kovin preko tekočine žabjega kraka.

O bateriji

Baterije kemijsko energijo spreminjajo v električno. Poznamo več vrst baterij, ki jih v grobem delimo na primarne in sekundarne. Primarne baterije se ne da ponovno napolniti, zaradi visoke energijske gostote se počasneje izpraznijo. Pri določenih primarnih baterijah je mogoče zamenjati izpraznjeno elektrodo in baterijo znova uporabiti.
V nasprotju s primarnimi, se sekundarne baterije da ponovno napolniti, eno izmed takih baterij imamo tudi v našem avtomobilu-akumulator. Ko uporabljamo energijsko potratne naprave so te vrste baterije dobra izbira, saj so dolgoročno cenejše. Njihova energijska gostota navadno ni tako visoka kot pri primarnih baterijah, vendar se v zadnjih letih izboljšuje.

Snovi v baterijah

Baterije ne spadajo v navadne komunalne odpadke in za to obstaja dober razlog, saj vsebujejo snovi, ki so zelo strupene za naše okolje in posledično za vsa živa bitja. Katere snovi baterija vsebuje, je odvisno od tega iz česa je narejena. Poleg kovin so v baterijah in akumulatorjih prisotna še organska topila in druge snovi. Mnoge med njimi so strupene, veliko izmed njih lahko povzroča raka. Če pogledamo le nekatere snovi, ki jih najdemo v baterijah:

• nikelj se uporablja pri izdelavi približno 300.000 izdelkov, tudi baterijah. Letno naj bi se recikliralo 4,5 milijona ton smeti, ki vsebujejo nikelj. Za človeka je nikelj v čisti obliki strupen, opazili so alergične reakcije in rakotvorne lastnosti te kovine.
• brom se v naravi nahaja v morski vodi. Veliko ga najdemo v zaprtih morjih in jezerih, na primer Mrtvem morju. Bromove spojine se uporabljajo v kemijski in fotografski industriji, farmacevtske družbe pa jih uporabljajo za pomirjevalna sredstva. Prav tako spojine uporabljamo za uničevanje škodljivcev in plevela. Brom je nevaren za živa bitja.
• svinec so poznali že v stari Grčiji. V naše telo pride preko onesnaženih tal. Za odraslega človeka je svinec nevaren, če ga absorbira več kot 500 μg na dan. Zanimiv je podatek, da pri otroci kar 40 do 50 % sprejetega svinca v telesu tudi ostane, medtem ko odrasli zadržijo 10 do 50 % sprejetega svinca. Svinec povzroča bolezni metabolizma, krvne in ledvične bolezni, ovira vezavo in delovanje železa in posledično povzroča anemijo.
• kadmij  je ena izmed strupenih in težkih kovin, ki povzročila smrt in kronične bolezni po svetu. Daljša izpostavljenost na delovnem mestu dokazano vpliva na bolezni srca, pljuč in ledvic. Povzroča tudi raka, največ te strupene kovine pa prejmemo s hrano.

Polnjenje baterij

Verjetno ste že opazili, da polnilne baterije po nekaj polnjenjih niso več tako dobre kot so bile, ko smo jih kupili. Vročina (nad 40 stopinj) je velik problem pri polnjenju baterij, ki lahko nastane med samim polnjenjem baterij v polnilcih. Prav tako je slabo za življenjsko dobo baterije, če jo še vedno polnimo, ko je ta že polna. To se zgodi, če spregledamo, da se je baterija že napolnila ali polnilec slabše zaznava kdaj je baterija polna in prepozno posveti z zeleno lučko, ki je znak, da so baterije polne. Baterija se začne segrevati za dodatni 2°C na minuto, kar uničuje kemijske elemente znotraj nje in posledično povzroča njeno slabše delovanje.
Pomembno je poudariti novost in sicer, da je baterije, ki se ne dajo ponovno napolniti (alkalne), moč napolniti s posebnim polnilcem tudi od 20x do 100x. Vendar je potrebno poudariti, da je za to potrebno kupiti poseben polnilec, ki je že dosegljiv na tržišču, saj navaden polnilec za polnjenje tovrstnih baterij ne deluje, niti ni varno alkalne baterije polniti v polnilcu za sekundarne vrste baterij.

Kaj s starimi baterijami?

Recikliranje je pomembno za zmanjšanje porabe potencialno uporabnih snovi. S tem pa tudi prizanašamo našemu okolju. Stare baterije lahko odnesete na zbirna mesta, ki jih pogosto najdemo v trgovinah, kjer ste baterije kupili. Baterije (in akumulatorje) lahko zamenjate ali oddate tudi na večjih bencinskih črpalkah ali lokalnih trgovinah, kjer imajo pri blagajni postavljene koše za stare baterije.  Ker baterije veljajo za nevarne odpadke, jih komunalna podjetja zbirajo dvakrat letno, zato se je dobro pozanimati kdaj bodo tovrstne odpadke zbirali v vašem kraju in takrat varno odvržete odvečne baterije.

Kaj naredijo z starimi baterijami?

Poglejmo si kaj naredijo z nekaterimi vrstami baterije, ko te pridejo v reciklažo. V procesu recikliranja svinčenih baterij, svinec ločijo od ostalih materialov v bateriji in ga ponovno uporabijo za izdelavo baterij in akumulatorjev. Tako ponovno reciklirajo kar 98% svinčenih baterij. Prav tako plastični ovoja okoli baterije ponovno reciklirajo in iz njega izdelujejo oblačila, obutev, steklenice, zabojnike itd.
Baterije iz niklja in kadmija lahko skozi toplotne tehnike ponovno uporabimo pri izdelavi novih baterij. V procesu se loči kadmij in nikelj-železo. Prav tako kovine ponovno uporabljajo v proizvodnji jekla, avtomobilov, domov itd. Vsako leto naj bi v Ameriki zavrgli dovolj jekla, da lahko iz njega zgradijo vse kupljene avtomobile v tistem letu.

Pri reciklaži nikelj-metal-hidridnih baterij se nikelj ponovno uporabi za proizvodnjo nerjavečega jekla za električne napeljave, vodovod, in naprave kot so mikrovalovna pečica, hladilniki, pralni stroji in peči.
V življenjski dobi baterije smo tako videli njeno rojstvo in pomembnost recikliranja baterij. Čeprav se nam je včasih težje potruditi in pravilno odvreči stare baterije, se je potrebno zavedati, da se trudimo za svoje okolje in nas. Saj z nepravilnim ravnanjem tvegamo onesnaženje rek, jezer in podtalnice s težkimi kovinami, prav tako tvegamo onesnaženje ozračja ali eksplozijo, če baterije sežigamo,  opekline in razjede na koži ter okvare našega vida.