Prijava
Veliko ljudi se srečava z motnjami srčnega ritma – aritmijo. Če se vam je kdaj zgodilo, da vam je srce začelo hitreje biti, to še ni razlog za preplah. Preberite, zakaj do tega pride in kaj takrat storiti.
Človeško srce v času svojega življenja opravi več kot dve milijardi utripov in prečrpa za sto olimpijskih bazenov krvi. Če je srce zdravo, se ne utrudi in nima potrebe po počitku. Odraslemu človeku v mirovanju utripne od 60- do 100-krat, ob fizičnih naporih pa se to lahko podvoji. Srce ima svoj ritem utripanja, ki se prilagaja telesni potrebi po kisiku. Vseeno pa se nam včasih zazdi, da ne bije pravilno.
Kaj je aritmija?
Aritmija je skupno ime za motnje srčnega ritma, ko srce bije neenakomerno oziroma ali močno pospešeno ali močno upočasnjeno. O bolezenski aritmiji govorimo, ko so motnje pogostejše, dalj časa trajajoče ali zelo intenzivne. Tudi ljudje, ki nimajo težav s srcem, včasih občutijo aritmijo. Njihovo srce se kmalu zatem vrne v svoj običajni ritem.
Aritmija pod drobnogledom
Motnje srčnega ritma, katerih vzrok ni bolezen, so lahko reakcija na določena zdravila, posledica alkohola ali duševnih obremenitev. Pogosto je njihov vzrok težko prepoznati, saj največkrat gre za skupek različnih dejavnikov, ki so v današnji družbi pogosti. Nepravilna prehrana, prekomerno pitje kave, alkohol, kajenje, prevelika teža, premalo gibanja in stres namreč vsi predstavljajo tveganje za nastanek aritmije.
Motnje bitja srca lahko občutimo denimo med popoldanskim počitkom, med fizično dejavnostjo, ko popijemo preveč kave ali alkohola ali smo enostavno pod stresom. Če vam srce občasno razbija malo močneje (ne premočno), je to največkrat posledica čustvenih težav, stresa, lahko pa tudi alkoholnega »mačka«.
Če v prsih pogosto občutite tesnobo, srce vam močno razbija in vam že ob minimalnem naporu primanjkuje sape, pa pojdite čim prej na pregled k zdravniku.
Umirite se
Če srce kar naenkrat preveč razbija, to vzemite kot nasvet, da se je treba malce umiriti ali po domače »ustaviti konje«. V takih situacijah globoko zajemite sapo, sedite ali počepnite. Uporabite lahko tudi kakšno tehniko sproščanja ali umirjanja, če ste je vešči. Če ne poznate nobene, je dobro, da se je priučite. Skušajte prepoznati, kaj je sprožilo aritmijo, in ta dejavnik odstranite (npr. pitje kave, alkohola, kajenje).
Redno zajtrkujte
Za nenadno hitro bitje srca je lahko krivo tudi izpuščanje najpomembnejšega obroka – zajtrka. Če se uravnoteženo prehranjujemo in ne izpuščamo zajtrka, je raven našega krvnega sladkorja uravnana, mi pa smo dalj časa siti. Če si prvi obrok privoščimo šele kasneje v dnevu in radi posegamo po sendvičih, sladkarijah, gaziranih pijačah in drugih »instant« prigrizkih, se raven sladkorja v krvi naglo poveča. Temu sledi nagel padec, na kar se telo odzove s črpanjem zalog sladkorja iz jeter. Da bi lahko to storilo, izloča adrenalin. Naval adrenalina povzroči pospešeno bitje srca. Ta pojav lahko spremljata tudi tesnoba ali občutek panike.
Hrana, dobra za srce
Za zdravo srce je dobro uživati hrano, bogato z magnezijem, ki uravnava sproščanje in krčenje srčne mišice. Najdemo ga v oreških, stročnicah, soji, polnovrednih žitih ipd. Pomemben je tudi vnos kalija, ki pomaga pri umirjanju pospešenega bitja srca. Nahaja se v bananah, stročnicah, žitnih kalčkih, špinači, suhih figah in slivah ter marelicah.
