Prijava
Seveda vsi poznate Angelco Likovič, odločno gospo brez dlake na jeziku, ki je skoraj obvezna članica žirije skoraj vsakega resničnostnega šova. Njeni komentarji so strogi, a hkrati prijazni. Vsi vemo tudi, da je poročena, pa mamica in celo babica, da rada peče potice, da je najraje na morju, pa da vsak dan prepešači nekaj kilometrov – mi smo jo ujeli ravno sredi sprehoda s sosedo, pri minus desetih stopinjah – bila je zadihana in zgovorna in ostra kot vedno, a zraven nasmejana in prijazna.
Angelca, ste res tudi »zagrizena« vrtnarka?
Res je, vrtnarjenje kot obliko samooskrbe tudi zelo podpiram – Slovenija je zavozila, ker ni obdržala kmetijstva, podeželja. Včasih so se vsi doma preživeli, danes pa je vse zaraščeno, velike kmetije se ukvarjajo samo z mlekom, ki ga je preveč . Zaradi tega kritiziram vse vlade, ki so delovale v samostojni Sloveniji od osamosvojitve naprej, ker niso podpirale malih kmetij, ampak samo velike. V Grosupljem, kjer živim, smo tudi imeli male vrtičke, pa so vse ukinili. In to je narobe! Zdaj nimamo več stika z zemljo. Zato je treba politiko zamenjati!! Levo in desno. Moramo izbrati take, ki bi nam vrnili upanje.
Morali bi imeti in podpirati male kmetije, ne pa velikih, ki jih je subvencionirala država in imajo zdaj po tri traktorje vsaka, ko bi lahko imela vsa vas en traktor, male kmetije pa so pustili, da so propadle. Morali bi subvencionirate male kmetije, da bi obdržali ta stik z zemljo, ljubezen do zemlje.
Potem imate na mizi vedno doma pridelano hrano?
Sama izredno cenim domačo hrano in imam tri vrtove: eno veliko njivo tam, kjer sem bila doma, na Blečjem vrhu, velik vrt v Grosupljem in prav tako velik vrt v Savudriji, kje imam hišo. Vso zelenjavo pridelamo sami – od čebule, česna, korenja, peteršilja,brokolija, brstičnega ohrovta, zelja … skratka, vse! In uživamo, ko obdelujemo zemljo, delamo brez rokavic, da čutimo zemljo, kako diha, in občudujemo rast … Jaz potem jeseni vse to vložim in poskrbim, da imamo tudi pozimi domačo hrano. Doma imamo na primer kutino in ravno zdaj smo vložili 300 litrov, se pravi 300 kozarcev kutinovega kompota; pomagala mi je soseda. Vso zimo bomo imeli kutinov kompot. Veste, koliko vitaminov ima kutina? Nekaj kutine sem naribala in jo dala v skrinjo in vso zimo bom lahko pekla štrudelj iz kutin. Peteršilj in zeleno narežem na drobno in ju dam v skrinjo, krompir pridelamo doma, prav tako čebulo, česen. Skratka: že v vrtcu bi morali vzgajati otroke, da bi šli pogledat na kmetijo, kako se prideluje hrana, pa da bi šole imele svoj vrt, svojo njivo – da jim vrnemo ljubezen do naše zemlje in da se bodo naučili gojiti svojo zelenjavo. V trgovinah je sicer vse lepo rdeče in cvetoče, a ne vemo, od kod je prišlo in ali je zdravo.
Zakaj so v Grosupljem ukinili vrtičke?
Ne vem. Bilo je ogromno vrtičkarjev, zdaj pa je tam vse zaraščeno. Nekje so naredili parkirišče za občino, pri pošti pa se je vse zaraslo. Občine imajo ogromno zemlje in ljudem, ki živijo v blokih, bi morali dati majhne vrtičke, da bi začutili zemljo, ta odnos, da bi se sprehajali, da bi komunicirali med seboj – tako bi stkali prijateljske vezi, eden bi prinesel kavico, drugi piškote … mi smo postali tujci sredi lepe Slovenije. Danes komuniciramo samo še preko elektronske pošte, otroci samo SMS-ajo, nihče ne poda roke, nihče ne pogleda nikogar v oči, ne pišemo več pisem, postali smo tako nečloveški, da je mene kar groza, vam povem! Svojim vnukom venomer govorim, naj bomo drugačni – mi se veliko pogovarjamo, skupaj jemo, vsako soboto skuham kosilo za vse in potem se družimo, pogovarjamo in pogovarjamo. Ker če ne bomo imeli stikov drug z drugim, bo to postalo problematično!!
Vi pravite tudi, da zelo podpirate samooskrbo!
Zelo, zelo – a država na tem področju ne naredi nič. Mleka bo kmalu preveč tudi za izvoz. Včasih smo tam, kjer sem jaz bila doma, pridelovali pšenico, imeli smo oves, ajdo, vse smo pridelali. Zdaj pa ima brat krave, nič ne prideluje, samo mleko. Morali bi imeti in podpirati male kmetije, ne pa velikih, ki jih je subvencionirala država in imajo zdaj po tri traktorje vsaka, ko bi lahko imela vsa vas en traktor, male kmetije pa so pustili, da so propadle. Morali bi subvencionirati male kmetije, da bi obdržali ta stik z zemljo, ljubezen do zemlje.
Ste vi vegetarijanka ali mesojedka?
Ne, nisem vegetarijanka, ampak jemo zelo malo mesa. Že deset let ne kuham goveje juhe, ker je mož imel infarkt in mu je zdravnik rekel, da je goveja juha najbolj strupena za srce, zato kuham zelenjavne juhe – korenčkovo, brokolijevo, cvetačno … in kuham veliko zelenjave in zelo malo mesa. Če je že meso na mizi, je to piščanec, puran, ribe.
Smeti ločujete?
Seveda ločujemo. Imamo različne kontejnerje, to pa je v Grosupljem preko komunale zelo dobro urejeno. Moram pohvaliti.
Kako pa varčujete z energijo?
O, tudi to pazim – perem ob sobotah in nedeljah, ker je ceneje, zvečer izklapljamo vse, računalnike, televizijo … Saj veste, elektrika je tudi zelo draga, midva z možem sva oba v pokoju, pa še vedno nekaj gradiva in delava, tako da morava zelo pazit. In vse to znanje je treba prenašati tudi na mlade – to smo pozabili!
Foto: Mateja Jordović Potočnik
