Prijava
Akvaponika je samozadosten sistem, ki vključuje tako gojenje rastlin kot tudi rib. Zadeva je enostavna, pa tudi žepu prijazna, saj se investicija v takšen sistem v celoti povrne v roku enega do dveh let – če govorimo o manjših, zasebnih, ne pa komercialnih sistemih.
Akvaponika postaja priljubljena tudi pri nas
V današnjem času se vse več ljudi raje odloči za domačo pridelavo zelenjave, čemur po eni strani botrujejo visoke cene v trgovinah, po drugi pa nezaupanje v masovne načine pridelave vrtnin, ki so zaradi raznoraznih dodatkov in spornega genskega inženiringa vse prej kot naravni. Ker pa se vse pogosteje soočamo s kroničnim pomanjkanjem časa za zamudno vrtičkanje, narašča tudi zanimanje za učinkovite samooskrbne sisteme. Eden izmed teh je tudi akvaponika.
Preplet akvakulture in hidroponike
Če vas zanimajo samooskrbni načini pridelovanja vrtnin, potem ste zagotovo že slišali za akvaponične sisteme. Akvaponika je mešanica akvakulture (gojenja rib) in hidroponike (vzgajanje rastlin brez prsti). Gre za integriran sistem, kajti ribe izločajo blato, ki rastlinam ponuja odlično gnojilo in podlago za rast, saj je polno organskih snovi, na drugi strani pa korenine rastlin odlično filtrirajo vodo, v kateri živijo ribe. Svoj del opravijo tudi mikrobi in deževniki (ti sicer niso obvezni, jih je pa smiselno dodati v sistem), ki poskrbijo za predelavo snovi v ribjih iztrebkih, saj črvi amonijak pretvorijo v nitrite, bakterije oz. mikrobi pa nato nadaljujejo delo in poskrbijo za predelavo nitritov v nitrate, ki jih rastline potrebujejo za rast.
Kaj potrebujete?
Za gojenje rastlin ne potrebujete ne gnojil ne prsti, za podlago se najpogosteje uporabljata pesek z nekoliko večjo granulacijo ali glinopor. Med stroške torej sodijo elektrika, voda (zgolj na začetku, kajti ko je enkrat v sistemu, je ni potrebno menjati, saj stalno kroži in jo rastline same prečiščujejo), hrana za ribe, seveda pa ne smemo pozabiti na semena oz. sadike. Ker rastline ne rastejo v prsti, so manj dovzetne za škodljivce, torej se ni potrebno posluževati zatiranja zajedalcev s škropljenjem oziroma na umetne načine.
Za kaj je uporabna akvaponika?
Akvaponika omogoča pridelavo najrazličnejših vrst vrtnin, saj v sistemih uspevajo vse vrste solate, rukola, blitva, paradižnik, bučke, kumare, fižol, jagode, paprika, rdeča redkev, zelena, pa tudi koruza. Skratka, lahko bi na splošno zapisali, da je akvaponična pridelava primerna za veliko večino vrtnin z nadzemnimi plodovi.
Navdušujoča pa je tudi hitrost, s katero vrtnine rastejo. Pri optimalnih pogojih je njihova rast namreč lahko tudi do štirikrat hitrejša kot na vrtu. Podnebne razmere v večini naše države omogočajo gojenje rastlin v akvaponičnih sistemih približno od aprila pa vse do konca oktobra, če pa se sistem nahaja v ogrevanem raslinjaku ali zaprtih prostorih (stanovanju), pa je rastline seveda mogoče vzgajati skozi vse leto.
Vse dobrobiti tega sistema
In še nekaj odličnih lastnosti akvaponike v primerjavi s pridelavo rastlin na vrtovih – z akvaponiko ne bo potrebnega nobenega okopavanja, poleg tega pa boste vsako leto prihranili tudi na hektolitre vode, kajti zalivanje v sistemu, ki temelji na nenehnem kroženju vode, seveda ni potrebno.
Optimalna raba akvaponičnih sistemov pa vključuje tudi gojenje rib v prehranjevalne namene. Tako lahko v sistemih uporabljamo najrazličnejše vrste sladkovodnih rib, od krapov, postrvi, ostrižev, če nam gojenje rib za prehrano ni v interesu, pa svojo nalogo izvrstno opravijo tudi zlate ribice.
