Prijava
Glavni namen Svetovnega dneva vegetarijanstva, ki ga že od leta 1977 vsako leto obeležujemo 1. oktobra vsako, je ozaveščati ljudi o pomenu zmanjšanja uživanja hrane živalskega izvora. Že sloviti Albert Einstein je zapisal, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament zelo koristno vplival na velik del človeštva.
Zakaj torej postati vegetarijanec? No, v prvi vrsti s takim načinom prehranjevanja rešujemo živali pred strahovitim trpljenjem. Z brezmesno prehrano prav tako znižujemo možnost razvoja bolezni srca in ožilja ter raka, glavnih morilcev sodobnega časa.
Odločitev, da se odpovemo mesu, močno prispeva tudi k varovanju okolja. Če bomo uživali manj mesa, bomo močno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, zmanjšali porabo vode, zmanjšali svoj ogljični odtis ter prispevali k manjši porabi fosilnih goriv. Dejstvo je, da je vzreja živine za hrano tudi močno neekonomična – za 200-gramski zrezek, ki se znajde na našem krožniku, žival zaužije kar do 2 kilograma žita. S tema dvema kilogramoma bi lahko nahranili približno osem otrok. Se kdaj vprašate, koliko ljudi na svetu dobesedno strada?
Pobudo Zeleni ponedeljek so v našem prostoru ljudje zelo lepo sprejeli. Zeleni ponedeljek želi v ljudeh spet prebuditi zavedanje o tem, koliko mesa pravzaprav danes pojemo. Če razmišljate o tem, kolikokrat so meso jedli naši dedki in babice, verjetno hitro pridete do jasnega zaključka – bolj poredko. Povprečni Slovenec pa danes na leto zaužije kar 90 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, kar je resnično skrb vzbujajoče. Zakaj ne bi svoje prehrane obogatili z več zelenjave, sadja, žit? Kot navajajo na Zelenem ponedeljku, več sveže in žive hrane ohranja zdravje in dobro počutje, preprečuje čezmerno telesno maso, zmanjša možnost srčnih obolenj, raka, diabetesa in mnogih drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.
Oblike vegetarijanstva
Obstaja več različic vegetarijanskega prehranjevanja. Naj jih le na kratko predstavimo in pojasnimo njihove posebnosti:
Delno vegetarijanstvo – Delni vegetarijanci večinoma uživajo rastlinsko hrano, občasno pa še vedno posežejo tudi po mesu.
Lakto-ovo vegetarijanska prehrana – Ta vrsta vegetarijanskega prehranjevanja poleg vseh živil rastlinskega izvora predvideva še uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter jajc.
Ovo-vegetarijanstvo – Ovovegetarijanci poleg vse hrane rastlinskega izvora uživajo tudi jajca.
Lakto-vegetarijanstvo – Laktovegetarijanci poleg vse hrane rastlinskega izvora občasno uživajo tudi mleko in mlečne izdelke.
Veganstvo – Vegani ne uživajo nobene hrane živalskega izvora.
Presnojedstvo – Presnojedci uživajo le surovo sadje in zelenjavo, žita le namakajo, poleg tega pa uživajo tudi semena in oreščke ter hladno stiskana rastlinska olja.
Frutarijanstvo – Frutarijanci uživajo le sadje, zelenjavo, semena in oreščke ter hladno stiskana rastlinska olja. Ne uživajo žit in v tem se ločijo od veganov.
Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije so do tako imenovanih alternativnih načinov prehranjevanja sicer precej zadržani, pravijo pa, da je skrbno načrtovano lakto-ovo vegetarijansko prehranjevanje zdravo prehranjevanje, saj posameznik dobi vsa potrebna hranila, v nekaterih primerih pa mora kljub vsemu jemati tudi prehranska dopolnila oziroma uživati obogatena živila.
Podatki številnih raziskav sicer potrjujejo, da imajo vegetarijanci za kar 40 % manj možnosti, da zbolijo za rakom. Tudi bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in seveda tudi debelost je mogoče v 95 % preprečiti s pomočjo zdrave, na rastlinskih živilih osnovane prehrane ter seveda z uspešnim soočanjem s stresom. Podatkov, ki govorijo v prid brezmesni prehrani je veliko, končno odločitev o izbiri najbolj optimalnega načina prehranjevanja pa je seveda popolnoma prepuščena vam.
